Čarovništvo

Ker smo si med seboj različni, so tudi nadčutne zaznave različne

Marjetka Jeršek, energijska raziskovalka in pisateljica
28. 1. 2024, 07.11
Posodobljeno: 28. 1. 2024, 07.19
Deli članek:

V preteklih obdobjih se je zdelo razumljivo in normalno, da obstajajo določeni posamezniki, ki imajo preroški dar ali dar videnja prihodnosti.

AdobeStock
Včasih je za rastlino jasnovidcev veljal lotos, cvetlica, ki so jo starodavne civilizacije razglasile za simbol duhovnega razvoja.

Na vsakem kraljevem dvoru so imeli svojega jasnovidca, ki je svetoval vladarju in ga usmerjal pri pomembnih odločitvah. Potem pa so v dobi inkvizicije cerkveni dostojanstveniki jasnovidke razglasili za čarovnice in jih po okrutnem mučenju sežgali na grmadah.
Neobičajno in nenavadno, vse tisto, kar se ni ujemalo z uveljavljenimi in zapisanimi dogmami, je veljalo za nevarno hudičevo delo. V mračni dobi inkvizicije se je jasnovidcem slabo pisalo, zato so potlačili, prikrili in zatajili svoje darove, da so lahko sploh preživeli.

Ker smo si med seboj zelo različni, je tudi naše zaznavanje energije prihodnosti različno. Pa si poglejmo najbolj pogoste oblike preroških darov.

JASNOVIDNOST

Nekateri dobijo spoznanja v obliki slikovnih vizij. Pred duhovnim očesom se jim poblisne razvoj bodočega dogodka ali pa sanjajo, kaj se bo zgodilo. Zanje pravimo, da so jasnovidni. Po navadi zmorejo videti tudi različne plasti avre, predvsem na eterični in astralni ravni.

JASNOSLIŠNOST

Jasnoslišni ljudje zaznavajo sporočila tako, da »slišijo« nekakšen breztelesen glas v svoji glavi. Seveda ne gre za resnični zvok ali blodnje, za katerimi trpijo nekateri shizofreniki, pač pa za notranjo komunikacijo z našim višjim jazom, notranjim vodnikom, vilami, angeli ali drugimi bitji. Ko »slišimo« takšno sporočilo, nas po telesu spreleti nekakšna gotovost, popolno vedenje o zanesljivosti in resničnosti njegove vsebine. V nas se ne pojavi niti senčica dvoma o avtentičnosti tistega, kar smo »slišali«.

JASNOČUTNOST

Ljudje pogosto menijo, da morajo nekaj »videti« v obliki vizije, vendar pa naši notranji vodniki z nami komunicirajo na najrazličnejše načine. Nekateri ljudje sporočil niti ne vidijo niti ne slišijo, ampak jih nekako začutijo. Preprosto vedo, da nekaj drži, da se bo nekaj zares zgodilo, čeprav niso »videli« ali »slišali« nič »otipljivega«. Temu pravimo jasnočutno zaznavanje in je precej bolj pogosto, kot bi si mislili. Žal pa tisti, ki to sposobnost nosijo v sebi, največkrat ne znajo dovolj ceniti njene prave vrednosti ali pa jih razjedajo številni črvi dvomov, ki jih sproži neprečiščen razum.

Kljub različnim oblikam dobivanja podatkov je najbolj značilno, da ljudje vse zaznave prihodnosti skupaj posplošijo v pojem jasnovidnosti. Res je, da so vse oblike povezane z odprtostjo adžna čakre, deloma tudi grlene in srčne čakre. Znano je, da sporočila iz vilinskega in angelskega sveta sprejemajo predvsem ljudje, ki imajo zelo odprto srčno čakro, središče ljubezni v našem telesu. Srčna čakra sije v zeleni energiji ljubezni in življenja, razumevanja, lepote, harmonije ter popolnosti. V tem energijskem središču, ki leži v sredini prsi, se srečata nebo in zemlja, jin in jang, moška in ženska energija.

JASNOVOHNOST

Nekateri posamezniki resnico, notranje vedenje ali smernice prihodnosti lahko celo zavohajo. Poseben vonj jih opozori, kdaj njihov sogovornik laže ali kdaj tisto, kar jim je neki prerokovalec povedal, nikakor ne drži. Energije vesolja, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti se jim razodevajo skozi usklajeno simfonijo vonjev, katerih slovar se skriva v možganskih središčih, povezanih s subtilnim čutom voha, ki je pri njih razvit do skrajnih meja. Morda se smešno sliši, vendar bi jih lahko imenovali jasnovohci.

IZGUBA POSLANSTVA

Žal danes veliko ljudi tem sporočilom ne zaupa. Naš razum je izgubil prvotno nalogo mostu med človeškim in božanskim, med osebnostnim egom in našo dušo. Če mu želimo vrniti njegovo pravo poslanstvo, ga moramo zavestno temeljito prečistiti omejujočih miselnih vzorcev in škodljivih prepričanj, ki so se nabrala v njem skozi proces primarne in sekundarne socializacije.