Znanstveniki različnih smeri, še posebno psihologi, so v raziskavah ugotovili nekaj povsem nasprotnega družbenemu mnenju o tem, kaj pomeni pogovor s seboj.
Morda si samogovor, če ga ne poznate iz lastne izkušnje, predstavljate kot nekakšno halucinacijo, to pa zato, ker imate pred seboj vtis, ki vam je domač: pogovarjanje z drugimi ljudmi, ki je glasno, ker nas mora sogovornik slišati. V pogovoru s samim seboj je povsem drugače …
OSUPLJIVA DEJSTVA
S seboj se pogovarjamo zelo tiho. In naj se pogovora s samim seboj drži še toliko negativnih etiket, je zdaj dokazano, da ima zelo veliko dobrih učinkov. No, najprej navedimo dejstvo iz raziskav: pogovori s seboj so znak visoke inteligence. In to še ni vse: pogovor s seboj je izjemno zdrav, saj ohranja um v kondiciji.
Poleg tega vam pogovor s seboj lahko pomaga narediti načrte, organizirati misli, uravnotežiti svoja čustva in se osredotočiti. To pomeni, da je lahko najpreprostejša tehnika samonadzora.
POSPEŠENO RAZUMEVANJE
Študija, ki jo je objavila strokovna revija Quarterly Journal of Experimental Psychology, je pokazala, da lahko pogovor s samim seboj pripravi možgane na boljše prepoznavanje predmetov. Poleg tega vam lahko pomaga okrepiti spominske centre možganov. Pravzaprav je pogovor s seboj odličen način, da razumete, kaj se učite.
In ne le to: z glasno izgovorjavo imena predmeta, ki ga gledate, se možganski senzorji pripravijo na boljše delovanje. Če pa ne veste imena predmeta, ki ga gledate, se lahko zmedete.
RAZISKAVE
V eni od številnih študij je 20 ljudi dobilo ime predmeta (npr. jabolko), ki so ga na tržnici nato iskali glasno, drugih 20 ljudi pa je jabolka iskalo molče. Študija je pokazala, da so udeleženci, ki so sami sebi govorili, da iščejo jabolko, sadeže zlahka našli, saj sta jim razmišljanje in govorjenje na glas pomagali izboljšati spomin. Govorjenje je izboljšalo iskanje, kar nakazuje, da obstaja povezava med vizualno tarčo in imenom.
V neki drugi študiji pa je skupina raziskovalcev udeležencem razdelila seznam pisnih navodil, ki so jih lahko prebrali na glas ali tiho. Po opravljeni nalogi so raziskovalci udeležencem izmerili stopnjo koncentracije in ugotovili, da so si udeleženci, ki so navodila prebrali na glas, vsebino zapomnili veliko podrobneje in bolj zgoščeno od tistih, ki so navodila prebrali le v svojih mislih.
VEČJA USPEŠNOST
Ena od največjih avtoritet pri raziskovanju govorjenja s samim seboj, psihologinja dr. Paloma Mari-Beffa, meni, da je tak pogovor koristen zato, ker slušni ukazi pač nadzorujejo vedenje bolje kot zapisani. »Če se med zahtevnimi opravili pogovarjate s sabo, se vaša uspešnost dokazano izboljša, kot če bi to počeli le v svojih mislih,« pravi in dodaja, da bi bilo na splošno dobro, da bi ljudje čim pogosteje, v različnih okoliščinah prisluhnili samim sebi. Takole pravi: »Pogovor s samim seboj – na glas, seveda – vam bo izjemno pomagal, da se nadzorujete z organiziranjem misli, načrtov, spominov in dejanj.«
