Ob vprašanjih, kako na nas vplivajo vzgojni sistemi, sistem v službi, v šoli, kako znajo sistemi dregniti v naše stare rane, da se odzovemo v skladu z njihovimi pričakovanji, se vedno pojavljajo besede mikročipi, kode in pečat.
Naše energije so namreč v mikročipe, kode in pečate dobesedno ujete, ker so vsi trije elementi orodja sistemov, ki nas zapečatijo. Določajo nam, ali lahko jočemo ali ne smemo, ali moramo biti agresivni ali ne …
Pa si oglejmo podrobneje tri najpomembnejše zanke, v katere se zapletamo in tako ne moremo izstopiti iz sistema. Nobena od njih ni aktivni model, so strukture v naših energijah, vsaka s svojo funkcijo, svojim namenom in načinom, kako ujeti naše energije.
MIKROČIPI
Mikročipi so, z drugimi besedami, čip v naših lastnih energijah, ki se vzpostavi zato, da nas določene druge energije lahko spoznajo.
Primer: če ljudje manipulirajo z vami, to vsi počnejo na isto noto. Kot oseba s svojimi lastnostmi ste namreč rahločutni do vedno istega tipa ljudi, smilijo se vam ljudje določenega značaja … in vaš mikročip jih neprestano privablja, oddaja frekvenco, da prihajajo na vas in vas lahko »izpijejo«. Mikročip torej prikliče »parazite« in zajedalske odnose.
Ko nam uspe svoje mikročipe počistiti, parazitski odnosi propadejo, ker nimamo več signalizatorjev oziroma ne oddajamo več frekvence ljudem, ki bi nas prišli izčrpavat, ter postanemo suvereni.
KODE
Kode so v bistvu energijska prokoda, ki določa, kdo ima dostop do nas, kar je zelo povezano s preteklimi življenji.
Primer: če se vam zdi, da zna partner ali pa kdo od prijateljev vedno »pritisniti na pravi gumb«, da vas izzove ali tudi prizadene, ste se verjetno z njim že srečevali v preteklih življenjih in ima prave kode za vas. Ve, kako vas razburiti in kako vas zares razočarati. Drugi ljudje nimajo teh kod in vam ne pridejo do živega.
Karmične povezave in karmični odnosi so tisti, ki pridejo s kodami. Z vpletenimi si tako rekoč »izmenjamo ključke« do znanja, kako izmučiti drug drugega … ali pa se zares prebuditi.
PEČATI
Pečate bi najpravilneje označili kot strukturo, ki jo sistem zapečati. Od tod tudi poimenovanje.
Primer pečata, ki vas lahko spremlja skozi vse življenje: če ste živeli na vasi in je ta sistem v vas »zapečatil« določeno energijo, imate kasneje, ko se morda preselite v mesto, občutek odtujenosti od novega okolja. Še en primer: če ste denimo živeli v zelo krščanski družini, v kateri se je redno hodilo v cerkev, ta pečat morda v vas vzbuja občutek krivde, če vsaj v nedeljo ne greste k maši … ali občutek krivde, če karkoli slabega pomislite. Občutek krivde je značilen pečat, ki ga pri ljudeh ustvarja krščanstvo.
VAJA
Da bi lahkotno živeli, je nujno vzpostaviti vsaj polovično zavedanje o svojih energijah – kolikor se jih zavedamo, toliko moči imamo pri odločanju. Če smo v svojih energijah manj kot 50-odstotni, o svojem življenju ne odločamo sami, temveč našo življenjsko pot usmerjajo pretekla življenja ali mikročipi. Se pravi drugi ljudje ali sistemi.
Preizkus: zaprite oči in se vprašajte, kolikšno je vaše zavedanje lastnih energij (v odstotkih). Prvi odgovor od 1 do 100, ki vam pride na misel, je pravi. Torej toliko lastne energije vam je trenutno na voljo. Če je to več kot 50 odstotkov, odlično. Takrat ste že v moči odločanja in lahko tudi sledite zakonu privlačnosti. Če je delež manj kot 50 odstotkov, pa svojo energijo zapravljate. Lahko sicer rečete »danes je lep dan, v mojem življenju je vse dobro«, a bo energija drugih sistemov to vseeno zlorabila po svoje.
RAZLAGA
Ko govorimo o energiji, ki je na voljo, pomeni, da ni ujeta v sistemih in lahko z njo kaj počnete. Takrat svobodna volja deluje. Do takrat pa smo čebula, ki jo je treba olupiti – in žal ima veliko ovojev. Mikročipi, kode in pečati so torej energijske strukture v nas, ki nas ločujejo od nas samih in povezujejo s sistemi. Zato se nekontrolirano odzivamo na reklame, na ustrahovanje, zato je toliko zavisti ... Zaradi sistemov, ki to podpirajo.
Kar zadeva energije sistemov zla, nanje glejte razumsko: spreglejte, da so nekateri ljudje manj srečni kot vi, ne pridejo do svojega srca, ne vidijo smisla v življenju, in potem jih zlo – sistem teme uporabi za svoje nosilce.
Vsakdo je v vsakem trenutku nosilec nečesa: ali smo nosilec svetlobe ali teme. Mikročipi, kode in pečati nas nagovarjajo za črnino. Bitka v energijah, med sistemi teme in svetlobe, je večna. In predati se svetlobi pomeni delo, to ni nekaj samoumevnega. A gre za nekaj najboljšega, kar smo kdajkoli naredili.
