Pretirano naslanjanje na sodbe, kritike, nasvete, odločitve in mišljenje soljudi izvira iz občutka negotovosti, nezaupanja v svoje lastne sposobnosti in vrednost ter strahu pred odgovornostjo.
Nismo prepričani, ali je naša odločitev ali ravnanje pravilno, zato od drugih pričakujemo nekakšno potrditev ali usmeritev. Odločanje je ustvarjalni proces, skozi katerega se izraža naša svobodna volja. Nihče drug se ne more odločiti namesto nas. Lahko vprašamo prijateljico, ali se ji zdi, da nam pomerjena nova obleka pristaja ali ne, ne glede na njeno mnenje pa bomo oblačilo nosili mi. In le mi najbolje vemo, ali se v njem počutimo dobro, udobno, elegantno, privlačno, modno.
PRINESENO IZ OTROŠTVA
Navezanost na nasvete in strah pred kritiko se večinoma izoblikujeta že v dobi zgodnjega otroštva. Če starši otroku vcepijo vzorec, da mora glede vsake stvari povprašati za dovoljenje in mnenje starejšega in pametnejšega, v podzavesti otroka vzkali prepričanje, da ni dovolj pameten, sposoben ali vreden sprejeti in izoblikovati najboljšo možno odločitev zase. Starejši in (domnevno) pametnejši ga na tak način lahko neomejeno nadzorujejo.
Najbolje se je pogovoriti in spodbujati otroka, da bo zaupal svojim odločitvam, sprejel odgovornost zanje in prisluhnil svoji intuiciji. Tako se mu v zreli dobi ne bo treba otepati vzorcev odlašanja in omahovanja, neodločno se opotekajoč skozi viharje življenja. Namesto tega naj se v njem krepi podosebnost uspešnega, odločnega in modrega človeka.
Če ves čas mrzlično ugibamo in tuhtamo, kaj si bodo o naši podobi ali dejanjih mislili prijatelji, sosedje, starši, učitelji, sodelavci, sorodniki, znanci in/ali življenjski partner, se pravzaprav odrekamo svoji unikatnosti in individualnosti. Hkrati se odrekamo možnosti, da sami upravljamo s svojim življenjem, in prelagamo svojo notranjo moč in odgovornost ustvarjalca usode v roke ali na ramena drugih.
NAŠA KOŽA JE SAMO NAŠA
Mnenja drugih si je resda dobro ogledati z večjim ali manjšim zanimanjem, nato pa se na podlagi lastnih občutkov odločimo, ali jih je modro upoštevati. Nihče ni nikoli zares na našem mestu, v naši koži, ne hodi v naših šolnih skozi življenje. In z nikomer se ne moremo primerjati, kajti vsi smo pač drugačni, izvirni, neponovljiv original, edinstven skupek genetskega materiala, tkiv in energij. Tudi če bi nas klonirali, bi naše neuničljivo in neponovljivo najgloblje duhovno energijsko jedro povzročilo drugačnost oblik in tokov. Nismo ne boljši ne slabši od ljudi, ki jih poznamo, le preprosto drugačni. V skladu s tem pa lahko z vso igrivostjo razvijemo svoj značilni, razpoznavni življenjski slog. Ki pristoji samo naši energiji.
Pomembno je, da cenimo svoje odločitve. Tako tudi gojimo samospoštovanje in razvijamo samozavest. Vsaka odločitev je boljša od dvoma in neodločnosti, saj je odločanje pozitiven energijski proces, ki okrepi našo ustvarjalnost in uresničuje svobodno voljo ter pravico do izbire.
Če smo nenehno v stiku s svojo intuicijo, preprosto ne moremo sprejeti napačne odločitve. Posameznik, ki venomer moleduje za mnenje ali nasvet, najpogosteje z besedami: »Kaj bi pa ti naredil na mojem mestu?«, se vztrajno oddaljuje od svoje intuicije in sčasoma izgublja stik z njo. Ko zaupamo sebi in svoji presoji, se osebnostno razvijamo, duhovno rastemo in sproti ustvarjamo svojo usodo. Postanemo neodvisni od kritike in mnenj preostalih ter se sčasoma privadimo lahkotno in svobodno odločati se na vsakem življenjskem križišču.
NI TREBA, DA SMO ŽRTEV
V vsakem od nas sta ženski in moški energijski pol. Bolni obliki ženske energije sta kritika in kontrola, pri moških pa »mačo« in »ugajač«. Gre za arhetipske vzorčne ekstreme, ki se v posameznih obdobjih lahko izrazito okrepijo, zlasti v povezavi z privzgojenimi miselnimi vzorci iz otroštva, nekje do sedmega leta starosti.
Če boste opazili, da vam neka oseba nikoli ne ponudi podpore, vas stalno obsoja in ostro kritizira, pomislite, da problem morda ni v vas, ampak v odzivih te osebe. Prodajalka v trgovini, ki nas je sprejela neprijazno, ima morda družinske težave ali pa jo mučijo bolečine v želodcu. Kar govorijo in počnejo drugi, je le odsev in izraz njihovega sveta, njihove resnice, prepričanj, ki domujejo v njihovi glavi.
Ko nas mnenja drugih ne prizadenejo več, prenehamo biti žrtev nepotrebnega trpljenja. Izberemo si rast skozi radost. In če se popolnoma zavedamo, da smo se odločili v vsakih okoliščinah dati vse od sebe, kolikor pač zmoremo v tistem trenutku, bomo sčasoma postali imuni na virus kritike ter samokritike. Ne bomo se več obsojali, trpinčili ter obžalovali preteklih dogodkov ali izgovorjenih besed. Potrudili smo se po svojih najboljših močeh. Storili smo vse, kar smo na ravni zavesti in v stanju, v katerem smo bili, lahko storili. Sprejmimo odgovornost in se napotimo dalje, ustvarjat bodočnost zase, polno ljubezni, radosti in luči.
