Novice Svet24

Vsi smo šli skozi mnoge teste naše odzivnosti in delovanja. Od vsega so najbolj na udaru naše čustvene reakcije, mnogi doživljajo močne notranje pretrese, posledično eruptivne zunanje reakcije. Vsi smo na razburkanem morju čustvenih pretresov.

Vesolje nas je postavilo pred veliko ogledalo, kot zaslon časa, in nam hotelo pokazati zrcalno sliko nas samih. Vsak od nas je v tem ogledalu zagotovo videl svoje »zlomljene« delčke življenja, ki so se ob dogajanju preteklega leta in pol še toliko bolj izražali.
V ogledalu časa se je vrtel film, kot sestavljanka vseh možnih vlog: od veseloigre, komedije, drame do tragedije in z grenkim priokusom nemoči. Pristali smo celo v kletkah lastnega doma, omejenega gibanja, dihanja, svobode. Mnogi smo to utesnjenost doživljali dramatično, z velikimi odpori sprijazniti se in to sprejeti. Spet drugi v krču strahov nejasnosti, otopeli in poslušni.
Koliko jeze, besa, nemira, sovraštva, zamere, žalosti, razočaranja, nemoči je privrelo na površje. Občutek, da se življenje sesuva kot domino kocke, in nemoč to ustaviti. Če je prej bilo vse samoumevno in teklo v nekih tirnicah umirjenega življenja, vsaj tako je večina mislila, ne da bi videla, da smo se vedno bolj bližali prepadu zaradi pohlepa in sovraštva, ker so sami bili del tega.
Izmenjujoče se bridkosti in sladkosti v človeškem življenju so kot večdimenzionalna šahovnica. Naši soigralci so vsi, ki so nam v tem življenju namenjeni, da jih bomo srečali, saj imamo z njimi nedokončane »igre« iz preteklih življenj, in prav zdaj je čas, da se igre zaključijo, čas za šah mat.

OGLEDALO ČASA
Seveda je napočil tisti čas, da se vprašamo, kaj nam želi Vesolje povedati z ogledalom časa?
Če smo do sedaj ogledalo večinoma uporabljali za svoj zunanji izgled in je le redko odsevalo našo pravo notranjost, saj je bila vse le iluzija nečesa, kar bi želeli biti, je zdaj trenutek, da odvržemo maske in oblačila. Zakaj? Ker nam to ne more prekriti našega pravega jaza, kaj smo, kako delujemo, kakšen odnos imamo z drugimi, kako komuniciramo, kaj izražamo, kako se obnašamo.
Torej drugi so naše ogledalo. Vse, kar govorimo drugim osebam, naj bo pozitivno ali negativno, to smo MI, govorimo o sebi, kaj nosimo v sebi, kako sebe doživljamo, kakšni so naši vzorci preteklosti, naša prepričanja, razmišljanja, vendar s tem nismo v stiku zavedanja, nas pa zelo moti, iritira, nam gre na živce pri drugih.
Kolikokrat smo druge kritizirali, jih opravljali, se posmehovali, zaničevali, stresali jezo, bes? Nekaj nas je v njih zmotilo, nekaj so nam aktivirali s svojim dejanjem, besedami, obnašanjem. Mnogi se še vedno premalo zavedajo, da je vesolje, tudi mi, energija, ki ima svojo obliko, frekvenco in vibracijo. Tudi misel, beseda ima svojo vibracijo energije in s tem moč učinka realizacije. Negativne misli in besede lahko zelo destruktivno delujejo na osebo, ki jih izgovori, a se tega morda niti ne zaveda. S tem sami sebi ustvarjajo energetske blokade v telesu v pretoku energije. Življenje je kot bumerang. Kar daješ, se ti vrne.

VIBRACIJA SE ŽE DVIGUJE
Sporočilo vesolja je, da smo se že dolgo nazaj odtujili od sebe, svojega bistva bivanja na planetu Zemlja, da smo pozabili na osnovne vrednote človeka in padli v globino negativnosti nizkih vibracij programiranja.
21. december 2020 pa je bil dan, ko se je za naš planet začel proces vzpona v višje frekvence, kar nam omogoča, da se tudi mi lahko dvignemo na višjo zavest in s tem prebudimo vse sposobnosti, ki smo jih že pridobili v preteklih inkarnacijah. Pravkar gremo skozi veliko preobrazbo, tako duhovno kot fizično, vse bolj očitno bo s premikanjem skozi leto 2021. Kozmično in časovno usklajevanje višjih frekvenc nam omogoča večjo ozaveščenost in sposobnost obdelave informacij.

POKLON S HVALEŽNOSTJO
Zdaj je še posebej pomemben čas, da prestopimo prag ustaljenih navad in navezanosti. V naslednjih dneh si vzemite čas zase, se poklonite življenju s hvaležnostjo, z zavedanjem, kako dragocen je čas, ki ga živite, in za vse, kar vam življenje ponuja. Hvaležnost je skrivni ključ do večjega zadovoljstva in hkrati pomembna za srečo. Ima skrivno moč, ki nam pomaga, da dosežemo, kar si resnično želimo. Hvaležnost vodi do več optimizma, navdušenja, zadovoljstva, večjega občutka povezanosti z drugimi in nas opominja, kaj je resnično pomembno in vredno v življenju. Svoje razmišljanje premaknemo od tega, česar nimamo ali pogrešamo, v to, kar imamo in nam gre dobro, in na ta način vplivamo na svoje razpoloženje in čustveno stanje.
Najbolj preprosta oblika hvaležnosti je besedica: HVALA. Kako pogosto jo izrečemo? Ko smo dobre volje? Ko se zgodi kaj neprijetnega? Sploh znamo biti hvaležni za malenkosti; že to, da smo živi, da smo zdravi, da imamo streho nad glavo, da imamo službo, da imamo lepo naravo, da nam vsak dan posije sonce, da si lahko privoščimo počitnice itd. Veliko ljudi vsega tega nima. Mnogim se to zdi samoumevno, da nam to pripada in da za to ni potrebe po hvaležnosti. A se zelo motijo.

SPREMEMBA KOLEKTIVNE ZAVESTI
Nič nam ne pomaga, da se jezimo zaradi dogodkov, ki so se zgodili, pa nam niso všeč. S tem samo poglabljamo in krepimo ta neprijetni občutek in ustvarjamo dramo. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da ima vse, kar se nam zgodi, doživimo, občutimo, svoj pomen in namen.
Da nam ni jasno, zakaj se nekaj zgodi, kar nam ni všeč, še ne pomeni, da je za nas slabo. To samo pomeni, da naše želje, potrebe, naša prepričanja v danem trenutku niso v skladju s tem, kar se je zgodilo. Zakaj? Naš občutek, naše razumevanje je, da smo si nekaj zaslužili, da nam celo pripada, da bi morali to imeti, dobiti ...
Pa je to res? Nam res nekaj pripada? Smo si to res zaslužili? S čim? S svojimi mislimi, besedami, dejanji? Kakšna pa so bila? Prijazna, vljudna, spoštljiva ali pa groba, žaljiva, zaničljiva, nestrpna … Naše misli in dejanja lahko gradijo ali pa rušijo. Dogajanje preteklega leta in pol in kar se še dogaja, je opomin in obenem nauk, da je nujno, najprej vsak pri sebi, spremeniti svoja razmišljanja in dejanja iz negativnosti v pozitivno. S tem se spreminja tudi kolektivna zavest, kar bo omogočalo lepše življenje vseh na planetu Zemlja.
Hvaležnost pa je osnova, da se bo lahko zgodila sprememba. Star pregovor: »Kdor z malim ni zadovoljen, tudi večjega vreden ni,« je dovolj zgovoren.


PRAKTIČEN PRIMER
Kako prebuditi hvaležnost v sebi?
Ste nezadovoljni s svojo službo, imate odpor do nje, vam gredo na živce šefi ali sodelavci, že zjutraj, ko vstanete, ste slabe volje, ker morate v službo ... Vaše nezadovoljstvo ustvarja negativno energijo znotraj vas in to se tudi odraža navzven, do drugih in od drugih do vas nazaj. Dokler se boste zadrževali v taki energiji odporov in nezadovoljstva, toliko časa se ne bo prav nič spremenilo, tudi nove službe ne boste dobili, če pa jo slučajno dobite, se bo zgodba lahko ponovila. Ni problem služba niti sodelavci, šefi, temveč vaše notranje motnje, frustracije, vzorci v odnosu do tega. Torej, kamorkoli boste šli, v drugo službo, gre vaša motnja z vami in se lahko v novem okolju aktivira. Ljudje zamenjajo službe, misleč, da bo drugje boljše, a se zgodba ponovi. Menjajo se stranski igralci, glavni igralec pa ostaja, to ste vi.
Če ste nezadovoljni s trenutno službo in želite, da bi se to spremenilo, bodite HVALEŽNI za to, kar imate:
- da imate službo,
-da lahko hodite v službo,
- da lahko prispevate svoj delež v napredku podjetja,
- da ste kreativni …
Vsak dan zjutraj, ko vstanete, se zahvalite in bodite hvaležni, da imate vse to. Kljub temu, da se vam bo to na začetku upiralo, to govorite in časovno, v doglednem času, boste resnično znotraj sebe čutili hvaležnost do tega, kar trenutno imate, in ne bo več takega odpora. Ko smo resnično iz srca hvaležni za vse, kar imamo, za drobne stvari, odpiramo vrata in spuščamo v svoje življenje čedalje več dobrega.
Hvaležnost nam odpira vrata lepšega življenja, nehvaležnost jih zapira. Vsak dan se zahvalite za eno stvar, dogodek, dejanje: da smo objeli starše, da imamo dobre prijatelje, da smo šli na sprehod, da občutimo srečo, da smo preživeli lep dan, da obstajamo tukaj in zdaj, da lahko pomagamo drugim … tega je veliko, le dovolite si to videti.

SVET BO LEPŠI …
Preteklo leto in pol nas je res vse, vsakega na svoj način, zaznamovalo z mešanimi občutki, podiral se nam je svet, ki smo ga živeli in poznali, udomačenost, obenem pa velika zbeganost. Verjemite, bilo je nujno, da smo se prebudili iz sanj iluzije v realnost. Da se vrnemo v prvobitnost lastnega obstoja, biti ljubeča, čustvena bitja, živeti z naravo, jo spoštovati, ceniti, dihati z njo s hvaležnostjo bivanja in vseh dobrin, ki nam jih nesebično daje, vračajmo ji vse to z ljubeznijo in spoštovanjem. Vsak dan se zahvalimo za te dobrine in svet bo lepši.