Takšna ljubezen druge ljudi popolnoma sprejema in spoštuje ter jih ne kritizira in ne obsoja. Brezpogojna ljubezen je trajna in se ne vname in ne ugasne tako kot pogojna ljubezen.
Brezpogojna ljubezen je ena sama. Je brezpogojno sprejemanje, temelj vsemu, kar je. Brezpogojna ljubezen ne postavlja nobenih pogojev. Samo je, teče, biva, obstaja in se izraža.
ZAHTEVE
Pogojna ljubezen pomeni, da v zvezi s tem, koga smo pripravljeni ljubiti, postavljamo določene omejitve. To pomeni, da ljubezen drugim predajamo le takrat, ko so določeni pogoji izpolnjeni. V kolikor oseba ne izpolnjuje njihovih pogojev oziroma zahtev, tej osebi ljubezni ne predajajo več. Taki ljudje se zelo previdno odločijo, koga bodo ljubili. Na ta način vedno, kadar nekoga ljubimo ali nam je všeč, od drugega nekaj zahtevamo. In manj ko smo sposobni zadovoljiti svoje potrebe, sami več zahtevamo od drugih. Te zahteve se nam zdijo utemeljene, logične in prepričani smo, da morajo biti izpolnjene, preden lahko v svoje življenje spustimo nekoga drugega.
PREVERITE TRDITVE
Kako pa vi delujete v medsebojnih odnosih? So vaši odnosi pogojeni ali niso? Spodaj navajam nekaj trditev, kjer lahko preverite, ali ljudi okoli sebe dojemate in sprejemate na osnovi lastnih pričakovanj, pogojev ali zahtev.
Ljubil/-a ali sprejel/-a te bom le, če:
- Me boš sprejel in spoštoval takšnega, kot sem v resnici.
- Me boš sprejel, spodbujal in razumel.
- Me boš oboževal.
- Mi boš dopustil, da delam stvari po svoje.
- Boš resnično izpolnjeval vsa moja pričakovanja.
- Se boš pogovarjal z menoj na odkrit način.
- Boš zame opravljal določene opravke (hišna opravila ...).
- Imava enake interese in vrednote.
- Boš sledil mojim nasvetom in me poslušal.
- Boš poskrbel, da se ne bom počutila osamljeno.
- Me ne boš obsojal, kritiziral in poniževal.
BREZPOGOJNA ALI POGOJNA LJUBEZEN?
Brezpogojna ljubezen je stanje biti in je izraz božanskosti, ki je prav v vsakem od nas. Brezpogojna ljubezen je vseobsegajoča ljubezen, ki sprejema vse in vsakogar. To je edinstvena in univerzalna ljubezen, ki je vsem na dosegu roke. Brezpogojna ljubezen nas poživlja, neguje in v zameno ne pričakuje in ne zahteva popolnoma ničesar. Je sama sebi namen.
Če pa ljubimo le na čustveni ravni, potem nekaj pričakujemo v zameno. Naša ljubezen je v tem primeru pogojna, pogosto je posesivna, se vdaja užitkom in postavlja zahteve. Vse dokler bomo delovali zgolj na čustveni ravni, bomo sužnji svojih občutij in naša občutja bodo z nami upravljala kot z lutkami, ki jih nekdo vleče za vrvice. Kako zapleteni postanejo medsebojni odnosi?! Pa bi bili lahko zelo preprosti in iskreni.
LEPOTA LJUBEZNI
Meni je najlepši opis brezpogojne ljubezni zapis Kahlila Gibrana, znamenitega libanonskega pesnika in pisatelja, iz njegove knjige Prerok, zato jo z največjim veseljem delim z vami:
Kahlil Gibran ~ O Ljubezni
Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite,
čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti.
In kadar vam govori, ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje,
kot vam sever pustoši vetrove.
Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi
križati. Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.
Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža
najtanjše veje, ki trepečejo v soncu,
bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla
tam, kjer se oklepajo zemlje.
Kakor žitne snope vas zbira k sebi.
Omlati vas, da bi vas razgalila.
Preseja vas, da bi vas rešila plev.
Melje vas do čiste beline.
Zgneta vas, dokler ne postanete voljni.
Nato vas izroči svojemu ognju, da bi mogli
postati sveti kruh za božjo gostijo.
Vse to vam stori ljubezen, da bi spoznali
skrivnosti svojega srca in v tem spoznanju
postali delček srca življenja.
Toda če v svojem strahu iščete zgolj miru in užitka v ljubezni,
je bolje za vas, da si zakrijete svojo goloto
in odidete z mlatišča ljubezni
v svet brez letnih časov, kjer se boste smejali,
a ne iz srca, in jokali, a ne izjokali vseh solz.
Ljubezen daje samó sebe in jemlje samó sebe.
Ljubezen ne jemlje v posest in noče postati posest.
Zakaj ljubezen zadostuje ljubezni.
Kadar ljubite, ne smete reči "Bog je v mojem
srcu", temveč raje "Sem v srcu Boga."
In ne domišljajte si, da morete usmerjati tok
ljubezni, kajti ljubezen bo, če se ji le zdite vredni,
usmerjala vaša pota.
Ljubezen ima le to željo, da izpolni samo sebe.
Toda če ljubite, a ste polni želja,
naj bodo vaše želje take:
Stopiti se in postati žuboreč potok, ki poje svojo pesem v noč.
Spoznavati bolest prevelike nežnosti.
Raniti se s svojim lastnim razumevanjem ljubezni
in krvaveti voljno in radostno.
Prebuditi se ob zori z lahkim srcem in se zahvaliti
za nov dan ljubezni.
Umiriti se ob opoldanskem počitku in razmišljati o zanosu ljubezni.
Vračati se na večer s hvaležnostjo domov
in zaspati s hvalnico na ustnicah
in z molitvijo za ljubljenega v srcu.
