Novice Svet24

»Dopolnila sem štirideset let, vendar lahko rečem, da sem že kar precej stvari, ki sem si jih želela narediti, tudi naredila. Tako da si le želim v prihodnosti videti svojega sina odrasti v pokončnega moža z vsemi moralnimi in socialnimi vrednotami, želim si le mirnega življenja in zdravja. Vse drugo pa nam stopi na pot vedno samo po sebi, mi pa smo tisti, ki se moramo znati spoprijeti z vsakim izzivom posebej,« pravi Alma Rekić, ki je 27. maja dopolnila štirideset let. In kaj bi svetovala Almi pri njenih dvajsetih letih, bi naredila kaj drugače? »Ničesar ne bi spremenila, niti napak ne bi želela izbrisati, kajti te so me izoblikovale v močnejšo žensko, ki jih zna priznati in se mora spoprijeti z njimi kljub težavnosti. Le prej bi se morala začeti posvečati svojemu zdravju. Lahko rečem, da se počutim odlično, še vedno sem polna energije, a seveda pridejo tudi dnevi, ki niso ravno energični, in priznam, da že čutim kakšno manjšo prepreko pri svojem telesu. Težje se dvignem pokonci, tudi hrbtenica zna zelo boleti, a se vseeno ne dam!«

Odraščala z dvema sestrama
»Prihajam iz pridne delavske družine. Imam dve sestri, tako da si lahko predstavljate, kako je bilo očetu s štirimi ženskami v hiši,« pripoveduje Alma, ki je bila najstarejša hči, tako da je že zelo zgodaj zaradi službenih obveznosti svojih staršev, bošnjaških priseljencev, začela pomagati skrbeti za sestri in hišo ter tudi kuhati: »Tako sem se priučila kar precej veščin, odgovornosti, organizacije in lahko rečem, da sem zelo hitro odrasla. Vzgoja v moji družini je bila klasična, niti ne tako stroga, kot bi mogoče lahko bila. Vendar so mi z vzgojo vcepili delavske, moralne in socialne vrednote, za katere sem staršem hvaležna še dandanes in to poskušam prenesti tudi na sina. Smo zelo povezana družina, skupaj se veselimo, skupaj lahko tudi jočemo, predvsem pa se učimo odpuščati in sprejemati ter priznati naše pomanjkljivosti in napake, kar je marsikdaj zelo težko.«
Njen izbor srednje šole je bila srednja gostinska šola v Radovljici: »To je bilo najlepše obdobje, vsa moja pot šolanja je bila zanimiva in pestra. Najprej sem dokončala srednjo gostinsko šolo, smer kuhar, nato sem dokončala smer gostinsko turistični tehnik in nadaljevala ter diplomirala na Bledu kot organizator gostinstva in turizma. Vedno sem vedela, da bom vpeta v gostinstvo, in zato sem skozi celotno šolanje uživala in uživam še danes. Sama skrb za sestri in hišo mi je dala potrditev, da se vidim v tem, kuhanje se mi je usidralo v dušo, sproščalo me je. Sem pa že kot zelo majhna deklica imela podvige v kuhinji, ki so se končali dokaj klavrno, nekateri pa skoraj pogubno. Dejstvo je, da je gostinstvo zelo težek poklic. Zlasti za žensko. Imamo veliko žensk v Sloveniji, ki so zelo sposobne, a se žal odpovedo temu poklicu zaradi hudega tempa. Potrebno je veliko odrekanj, dela tudi prek delovnega časa in obiskovanja tečajev.«
Kazalo je že, da se bo po njeni poti podal tudi sin Denis, a se je na koncu odločil za medijski program, nato pa se vendarle preusmeril v gostinstvo, končal smer natakar in zdaj se šola še za gostinsko turističnega tehnika. Alma ne pozabi omeniti moža Marjana, s katerim bosta konec leta proslavila dvajset let, odkar sta postala par. Zaveda se, da življenje z njo ni enostavno, a kot kaže, njen Marjan ve, da se za njegovo drago, med drugim tudi lastnico naziva femme fatale Slovenije 2016, splača malce potrpeti: »Velikokrat povem, da on nosi največji križ. Brez njegove podpore in razumevanja ne bi bila zmožna opravljati vsega tega dela, ki ga opravljam danes. V tem trenutku mu čestitam za vzdržljivost!«

Zgodovinarka Alma
Sicer pa kuhanje ni njena edina strast: »Še danes trdim, da sem bila v prejšnjem življenju zgodovinarka. Obožujem zgodovino, in če ne bi bila v gostinstvu, bi se zagotovo usmerila na področje zgodovine. Obožujem tudi sprehode v naravi, rada hodim v hribe, kjer se najbolje počutim. Priznam, da ročnih spretnosti nimam, recimo pri šivanju, sem pa dobra pri oblikovanju.« Med drugim je nekdanja članica slovenske kuharske reprezentance širši Sloveniji še vedno najbolj znana kot nekdanja žirantka šova MasterChef Slovenija. A že kmalu po končanem sodelovanju v šovu se je spoprijela s kopico zdravstvenih težav, zaradi katerih danes veliko bolj skrbi zase: »Skrbim za svoje zdravje, zato sem se posvetila naravi, ki me izpolnjuje. Pri enaintridesetih letih sem doživela blažji infarkt, nato sem se spoprijemala s hudo trombozo, ki sem jo kar dolgo sanirala.« Tako danes ob delu vendarle najde čas zase in za svoje dobro počutje. A če ne bi bila ves čas aktivna, to ne bi bila Alma. »Delujem na Bledu kot vodja kuhinje Berc, aktivna sem na svoji spletni strani chefalma.si, izvajam tečaje, sem humanitarka, vpeta sem v novoodprto restavracijo v New Yorku, dejavna sem tudi v lokalni politiki kot predsednica krajevne skupnosti Podmežakla, sem članica odbora za gospodarstvo in tudi občinska svetnica.«