»Med skokom z elastiko s 70-metrskega žerjava sem se z elastično vrvjo zapletel okoli svojega vratu in brez zavesti obvisel ob nemem pogledu množice ljudi, ki je spremljala dogodek. Nenadoma se je moje zaznavanje popolnoma spremenilo. Znašel sem se v zraku in z višine opazoval svoj pogreb. Moji bližnji so jokali, jaz pa sem jih miril, da je vse v redu, da sem še živ … V naslednjem trenutku me je nekaj močno potegnilo nazaj in začel sem prepoznavati obrise mojega strica, ki mi je dajal umetno dihanje,« opisuje eno svojih številnih izkušenj spremenjenega stanja zavesti Sandi Jug, začetnik poučevanja zunajtelesnih izkušenj na Slovenskem in idejni snovalec konference o spremenjenih stanjih zavesti, ki bo konec aprila v Ljubljani.
Dober Tek
Praznični ostanki tečejo drugi krog: Okusno, praktično in brez odpadkov
zkušnja je nekdanjega državnega prvaka v kajaku na divjih vodah in adrenalinskega navdušenca, ki je pri športu rad preskušal meje mogočega, spodbudila, da se je še bolj poglobljeno lotil raziskovanja spremenjenih stanj zavesti in pojavov, ki so ga izzivali že v otroških časih. Svoj konjiček je razširil v učenje in raziskovanje. Sledila so leta študija in obiskovanja najrazličnejših terapevtskih ter izobraževalnih delavnic doma in v tujini. Leta 2000 je začel kot prvi v Sloveniji voditi delavnice za ozaveščanje zunajtelesnih izkušenj, pozneje pa še poučevati zavestno sanjanje in vrsto drugih nenavadnih pojavov. Del svojega znanja prenaša v uspešna slovenska podjetja, izobraževalne sisteme, med umetnike in športnike, pa tudi med ljudi s posebnimi potrebami.
Ideje iz sanj
»Spremenjena stanja zavesti so raziskovale že najstarejše kulture po vsem svetu. Egipčanski svečeniki, tibetanski menihi, srednjeameriški in južnoameriški šamani, afriški vrači, avstralski staroselci in številni drugi so uporabljali spremenjena stanja zavesti v vsakdanji in poklicni rabi za zdravljenje, zbiranje informacij in širjenje znanja.« V Evropi je to znanje veljalo za skrivnostno, mistično, tisti, ki so kaj takega doživeli, pa so bili odrinjeni na rob družbe. »Znanost šele v tretjem tisočletju začenja resno raziskovati pojave, kot so zunajtelesne izkušnje, zavestno sanjanje, obsmrtne izkušnje in podobni pojavi,« pravi Sandi. »Obstoj zavestnega sanjanja so z znanstvenim poskusom dokončno dokazali šele pred nekaj leti. Vse do začetka novega tisočletja je to veljalo za izmišljotino, zasmehovano in nevredno znanstvenega interesa.« Ljudje so se pogovora o teh intimnih, notranjih doživetjih radi izogibali. Šlo je za tabu, ki ga mnogi niso razumeli ali so si ga napačno razlagali, in za strah, ki še dandanes preveva odnos do vsega neznanega in nerazumljenega. A takšna stanja doživljamo vsi, vsak dan, le da neozaveščeno. Vsi namreč spimo in sanjamo, sanje pa so najnaravnejša oblika spremenjenega stanja zavesti, ki ga prav vsi dobro poznamo. »Največje ideje in odkritja so se porajali prav v sanjah. Tako se je molekula benzena, iz katerega pridobivamo bencin, Friedrichu Augustu Kekuléju pokazala v sanjah, melodijo znamenite pesmi Beatlov Yesterday je Paul McCartney slišal v sanjah, pa tudi številna dela Stephena Kinga so nastala v spremenjenem stanju njegove zavesti.«
Gledala sem se od zgoraj
Sanje pa so le ena od oblik spontanega prehoda v spremenjeno stanje zavesti. »Ko sem nekoč sodeloval v nočnem programu Vala 202, je poklicala poslušalka in povedala zanimivo zgodbo. Z dolgoletno prijateljico sta se sprehajali in sproščeno pogovarjali. Ob močnejšem čustvenem odzivu na prijateljičine besede se je nenadoma zavedela, da nekje z vrha gleda svoje telo, kako hodi in se pogovarja, kot da ne bi bilo del nje. Nihče ji do takrat ni znal ali hotel razložiti, kaj se ji je pravzaprav zgodilo.« Gospa je zunajtelesno izkušnjo spontano doživela zaradi pretiranega čustvenega odziva. Lahko pa se zgodi tudi zaradi šoka, telesne poškodbe, pomanjkanja kisika, kot se je to zgodilo tudi Sandiju, ob obsmrtnih izkušnjah ali ob psihičnih motnjah ter s pomočjo halucinogenih in drugih kemičnih substanc. Čeprav so vse te izkušnje naravne, se jih seveda lahko ustrašimo!
