26. decembra bo v Cankarjevem domu nastopila hrvaška zasedba 4 Tenorji, ki jo sestavljajo Đani Stipaničev, Vladimir Garić, Filip Hozjak in Marko Pecotić. Ob spremljavi orkestra Josipa Cvitanovića in s posebno gostjo Heleno Blagne bodo občinstvu predstavili največje uspešnice svetovne zakladnice od 50. let prejšnjega stoletja pa vse do danes.
K nam prijahate dan po božiču. Se boste morali zaradi tega odreči kakšni praznični dobroti?
Đani: Seveda. V božičnem času sicer redko pojem in sprejemam nastope, tokrat pa smo zaradi možnosti petja v po mojem mnenju najlepšem prostoru na tem območju, v Cankarjevem domu, takšno tradicijo spremenili. Zato bomo letos za božič pri hrani in pijači zmerni, da bomo našo veliko vrnitev v Ljubljano dočakali v čim boljšem tonusu.
Kakšne glasbene dobrote pa lahko pričakujejo obiskovalci koncerta?
Đani: To bo moj četrti obisk Cankarjevega doma, od koder se spominjam čudovitega nastopa z Mariborsko filharmonijo, Otom Pestnerjem in številnimi drugimi ter drugi s 4 Tenorji. Zato smo za slovensko občinstvo pripravili zelo širok kolaž vsega, kar smo ustvarili v zadnjih osmih letih. Žanrsko bo na koncertu Poštirkani – Vokalni sprehod skozi glasbena desetletja mogoče slišati res vse: od dalmatinskih klapskih pesmi do znanih zabavnih in popularnih skladb iz preteklih desetletij, evergreenov, kancon, muzikalov in opernih arij. Ustvarili smo tudi nekaj lepih lastnih pesmi, med katerimi bomo za to priložnost izbrali nekaj najboljših. Skratka, šlo bo za prerez skozi leta našega dela in repertoarja.
Medse ste povabili tudi Heleno Blagne. Zakaj ste izbrali prav njo?
Marko: Helena Blagne je bila jasna izbira, saj smo iskali nekoga, ki ga z našim petjem ne bomo preglasili. Vedno pazimo na to, da gre za kakovostnega pevca oziroma pevko. Včasih nas pesem zanese in damo določen forte, ki mu vsi pevci ne morejo slediti. Komaj čakamo, da z njo izvedemo duet. Iskali smo daljšo intonacijo, mislim, da nam bo to z njo uspelo. Tako ona kot mi smo namreč pravi profesionalci. Mislim, da bo to izvrstna izvedba. Tudi zato se nastopa v Cankarjevem domu zelo veselim. Celoten repertoar bo odličen za našo vrnitev na ta oder in upamo, tudi prava pot za še veliko nastopov v naši dragi Sloveniji.
S kom pa bi si še želeli nastopiti?
Vlado: Številnih, s katerimi bi rad nastopil, žal ni več med nami. Zalo bi si želel peti s Placidom Domingom. Prav tako bi bil presrečen, če bi nastopil z legendarnim Jimmyjem Pageem iz skupine Led Zeppelin. To sta namreč živi legendi, ki me navdihujeta vse življenje in kariero.
Filip: Rad bi naredil duet z Adijem Šošem in z Vanno. To sta glasbeni sodelovanji, ki bi si ju res želel. Upam, da mi bosta uspeli.
Kdaj ste ugotovili, da je glasba vaše poslanstvo?
Filip: Rad stojim na odru in z občinstvom delim svoje občutenje glasbe. Nismo vsi enaki, različno doživljamo glasbo in čustva, ki jih vzbuja določeno glasbeno delo.
Ste s svojim glasom kdaj poskušali ujeti tudi kakšno simpatijo?
Vlado: V dolgih poletnih večerih ob kitari je vedno prišlo do kakšnih simpatij, a na žalost se v takšnih primerih velikokrat zgodi, da kdo drug, medtem ko ti igraš, izkoristi okoliščine in ti spelje dekle.
Koliko pa pojete doma za svojo dušo in kaj najraje?
Filip: Doma zelo redko pojem. Ves dan sem v glasbi. To je počitek za moje srce in dušo. Rad si vrtim glasbo, a jo samo poslušam, saj si moram malo tudi spočiti glasilke.
Kaj pa si vaši domači največkrat zaželijo, da jim zapojete?
Marko: V moji družini smo bili vsi v cerkvenem zboru. Zdaj v tem božičnem času so na repertoarju božične pesmi. Naša najljubša je Svim na zemlji.
