Po desetih letih uspehov z več kot 630 ponovitvami in skoraj 200 tisoč nasmejanimi gledalci s prvima dvema hit komedijama, Moška copata in Kriza srednjih let, s katerima je postavil visoke standarde za slovensko monokomedijo, se ljubljenec občinstva Ranko Babić vrača na oder. Tokrat bo v Špas teatru za huronski smeh skrbel z novo komedijo Alpski Ranko, nam pa je še pred premiero zaupal sočne zanimivosti.
Ranko Babić bo ta četrtek v Špas teatru premierno odigral svojo novo komedijo Alpski Ranko, kjer bo govoril o vsem, kar mu povzroča preglavice.
Vaša prva komedija je bila Moška copata, druga Kriza srednjih let, tretja prihaja zdaj – Alpski Ranko. S čim boste tokrat nasmejali Slovenke in Slovenke?
Gledalce čakajo zgodbe o puberteti, hormonih, družini, ženi, moji osebni rasti, kako sem se kot oseba spremenil v desetih letih … Sorodniki v Bosni pravijo, da je čedalje manj Bosanca v meni, Slovenci pravijo, da ga je še preveč, jaz več ne vem, kaj je res in kaj ne, vem samo, da nas čaka zabavnih 90 minut v novi predstavi Alpski Ranko.
Osredotočate se torej, pa reciva temu, na izzive sodobnega življenja. Kateri izziv pa vam osebno povzroča največ preglavic in zakaj?
Vse mi povzroča preglavice. Ta puberteta hčerke je iz ene osebe ustvarila dve, ena je pridna, zgovorna, prijazna punca, druga je »hudič od babe«. Zmenkarij in šminkanja za zdaj še ni in nisem niti blizu, da bi to sprejel, ampak čutim, da bo zdaj zdaj tudi to prišlo v moje življenje in se ne bom imel pravice oglašati. (smeh) Kar se pa zadeva vegetarijanstvo – to je bila ena težjih izkušenj v mojem življenju. Ni lahko biti vegi, tudi če samo za en mesec, še zlasti v okolju, kjer si sam v tem in vsi »nabijajo« meso kot nori.
»Bo nekaj drugačnega, kot smo do zdaj videli na odrih v stand upu.«
Čemu se po vaših izkušnjah Slovenci najraje in najbolj huronsko režijo?
Še kar se najbolj smejejo foram o partnerskih odnosih in seksu. Ampak to ne velja samo za Slovence, tako je po vsem svetu.
Koliko časa je nastajala vaša nova komedija?
Sestavljal sem jo zadnja tri leta. Ampak to ne pomeni, da sem vsak dan pisal. En teden sem napisal dve šali, potem en mesec nič, pa se potem spet nekaj spomnil in zapisal, potem spet nekaj časa nič ... in po treh letih se nabere.
Večkrat ste do solz nasmejali vso Slovenijo. Bo za vas zdaj, tretjič, kaj težje ali bo vse lažje?
Nikoli ni lažje, vsakič je težje. Občutek imaš, da si že vse povedal, o čem sploh še govoriti … poleg tega pa še vsa pričakovanja povzročajo ogromno pritiska.
Kot vidimo tudi na reklamnem plakatu, je Ranko zdaj postal podalpski Bosanec. Postal ali je bil že od nekdaj?
Po besedah, prijateljev, staršev sorodnikov iz Bosne sem postal. (smeh)
Je morda kaj tudi na tem, da ste v resnici postali preveč podalpski in ste zdaj res želeli skočiti v slovensko narodno nošo?
No, da ne bo pomote, že velikokrat se bil oblečen v slovensko nošo na snemanjih in vedno sem se dobro počutil v njej. Ne nazadnje sem se rodil v Sloveniji, hodil v šolo, sprejel kulturo … tako da je nekaj Slovenca v meni. (smeh)
Kako pa je vaša bosanska vzgoja vplivala na vaš humor in na zgodbe, ki jih delite na odru?
Ogromno! Če ne bi imel bosanske vzgoje, ne vem, o čem bi govoril. Te razlike med Bosanci in Slovenci so mi bile od nekdaj zanimive in sem jih rad študiral, delal primerjave … Po eni strani smo si podobni, po drugi pa zelo zelo različni.
Alpski Ranko je zadnji del vaše trilogije. Kako se počutite ob koncu te zabavne poti?
Ne vem še, to bom vedel šele, ko bo zares konec, in takrat vam bom povedal. (smeh)
»Sorodniki v Bosni pravijo, da je čedalje manj Bosanca v meni, Slovenci pravijo, da ga je še preveč, jaz pa več ne vem, kaj je res in kaj ne. Vem samo, da nas čaka zabavnih 90 minut v novi predstavi Alpski Ranko.«
Tokrat bo z vami na odru tudi prijatelj Admir Baltić kot poseben gost. Zakaj ste izbrali prav njega? Bo prinesel tisti dodatek k celotni stvari?
Admir je gost v moji predstavi in bo svoj del predstave odigral v liku, ki je zelo pomemben za to predstavo. Bo nekaj drugačnega, kot smo do zdaj videli na odrih v stand upu.
Kaj je torej njegova naloga v predstavi?
Opa, tega vam pa ne morem razkriti, ker je težko opisati. To je preprosto treba videti v živo.
Za vašo ženo že vemo, kaj pravi o tem, da jo že od nekdaj omenjate v predstavah. Se je to kaj spremenilo?
Prav nič, mogoče je še bolj vključena v pisanje scenarija, kot je bila nekoč. Ves čas ima neke ideje in mi govori: »Daj, še to povej, pa to … A si vključil tisto?« (smeh) Ogromno podpore imam od nje, bila je tudi prva gledalka, ki je videla novo predstavo. Samo zanjo sem jo odigral v naši dnevni sobi … in bila je navdušena!
Priljubljeni komik je s predstavama Moška copata in Kriza srednjih let v zadnjih v zadnjih desetih letih z več kot 630. ponovitvami nasmejal skoraj 200.000 gledalcev.
Kaj pa pravita zdaj vaši hčerki, ki ju pogosto omenjate v svojih predstavah? Starejša zagotovo dojema, kaj in kako?
Nič ne pravita, ker jim ne povem, o čem natančno bom govoril. (smeh) Vesta, da govorim tudi o njiju, ampak jima je vseeno, tako veliki kot ta mali. Navajeni sta, da »fot'r« kar naprej nekaj »lapa« na odru. (smeh)
Vaše predstave so vedno polne smeha, ampak za humorjem se skrivajo tudi resnejše življenjske lekcije. Kaj upate, da bo občinstvo odneslo od Alpskega Ranka poleg smeha?
Da imamo vsi podobne probleme. Da vsi delamo po nekih vzorcih, ki so nam bili dani prek vzgoje, hote ali nehote, in da ni nikoli prepozno začeti osebnostno rasti.
Nejc Simšič/Foto: Marko Delbello Ocepek
