Rock osemdesetih in devetdesetih let je tudi pri nas pustil trajen pečat na glasbeni sceni z mnogimi hiti, ki jih še danes poznamo vsi. Med bandi, ki so v tistih časih polnili koncertna prizorišča in radijski eter, so bili tudi velenjski hard rockerji Chateau.
Udarno jedro še vedno tvorita originalna člana pevec in frontman Matjaž Ograjenšek ter kitarist in avtor vseh skladb Zvone Hranjec.
Preden se dotaknemo sedanjosti in prihodnosti, skočimo za hip še v preteklost in na Pop delavnico, kjer ste še kako opozorili nase. Kako se danes spominjate tega festivala?
Na Pop delavnici smo sodelovali dvakrat – prvič leta 1987 s skladbo Ne laži mi in takrat smo osvojili, če se prav spomnim, peto mesto, kar je bilo za novince (takrat smo obstajali eno leto) pravzaprav velik uspeh. Naš resni preboj na glasbeno sceno pa se je zgodil z drugim nastopom na festivalu Pop delavnica. Nekaj dni pred festivalom je imel pevec Matjaž nesrečo in si je zlomil roko, tako da je nastopil z mavcem, kar je bilo malo nerodno videti. Nastopili smo s skladbo Objemi me in nepričakovano osvojili prvo nagrado strokovne žirije. Po tej zmagi je šla naša pot samo še navzgor, Objemi me pa je še danes eden od naših največjih hitov!
Torej ste nastali sredi osemdesetih let?
Skupina je nastala leta 1986 v Velenju in je sprva igrala bolj pop glasbo. Izbrali smo si ime Chateau, kar je francoska beseda za grad. S tem imenom smo imeli in imamo še danes precej problemov, ker malokdo zna to napisati in izgovoriti pravilno. Prva sestava je bila tudi konkretno drugačna kot kasnejša, v bandu nas je bilo več, imeli smo tudi pevko in basistko. S prihodom novega kitarista Zvoneta Hranjca leta 1991 pa smo se preusmerili v bolj trde rock vode, posneli skladbo Objemi me in kmalu še istoimenski album (naš drugi album Objemi me) in v tej postavi smo dosegli tiste resne, največje uspehe.
Tako je - do danes smo izdali šest studijskih albumov, tik pred izidom pa je naš sedmi album z naslovom Chateau 2023.
Bi lahko dejali, da vas je Mlinar na Muri izstrelil na domačo glasbeno sceno?
Pravzaprav ja! Mlinar na Muri je res naša najbolj prepoznavna skladba, čeprav ni čisto naša, saj gre za priredbo skladbe Styx – Boat on the River. Sicer je skladba konkretno drugačna od našega siceršnjega glasbenega izraza in smo imeli že takoj po njenem izidu kar nekaj težav, saj so nas klicali, da bi igrali na raznih valetah, maturantskih plesih in podobno, kamor pa nismo sodili, ker smo bili v bistvu hard rock band.
Kako je sploh prišlo do odločitve za to priredbo, ki je še danes izjemno priljubljena?!
Ideja je nastala v neki garderobi po koncertu, kjer je bil tudi Tomaž Domicelj. Naš pevec Matjaž je s kitaro v roki prepeval pesem Boat on the river, Tomaž pa je takoj rekel, to bi bila pa pesem za vas, in pripomnil, da bo on naredil prevod besedila. Mi smo rekli, naredi, pa bomo videli. In na naše presenečenje nam je čez nekaj dni poslal besedilo in tako je nastala pesem Mlinar na Muri. V originalu je solo zaigran z mandolino, ampak našemu kolegu, ki naj bi to zaigral tudi pri Mlinarju, nikakor ni šlo od rok, zato je rekel naš klaviaturist, bom pa jaz zaigral na harmoniko, in tako je nastala naša verzija s harmoniko.
No, nekoliko sivih las pa je povzročila skladba Lola ...
Skladba Lola je bilo naše drugo sodelovanje s Tomažem Domiceljem. Na naše presenečenje so se na Radiu Slovenija odločili, da ni primerna za predvajanje, ker je bilo besedilo sporno. Na našo srečo se na drugih radijskih postajah po Sloveniji s tem niso strinjali in so jo na veliko vrteli. Kasneje so popustili tudi na Radiu Slovenija in jo uvrstili na program. Verjetno je tudi ta prepoved in pomp okoli celotne situacije pripomogel k uspehu skladbe.
Kaj pa avtorske skladbe? Katere bi izpostavili kot tiste, ki so vas najbolj zaznamovale?
Od avtorskih skladb nas je vsekakor najbolj zaznamovala skladba Objemi me, izpostavimo pa lahko še Gremo v nebo in Tanja.
Na prelomu tisočletij smo prenehali delovati, uradno pa nismo nikoli objavili razpada skupine. Pustili smo si čas in predvsem prostor za morebitno ponovno vrnitev v prihodnosti. V vmesnem času smo bili vsi člani ves čas dejavni v drugih glasbenih projektih, kot Chateau pa smo bili na nekakšni pavzi.
Se pa na odre vračate sredi novembra, kajne?
Ja, pravzaprav že nekaj časa znova ustvarjamo. Najprej smo leta 2021 izdali vinilno ploščo The best of Chateau, lani pa smo s skladbo Objemi me nastopili v Križankah na Dnevu 202, ko je Val 202 obeležil 50 let. Poleg tega smo se malce pomladili, z nami so nov bobnar, basist in klaviaturist, Matjaž (vokal) in Zvone (kitara) pa sva še staroborca, in izdali nekaj novih skladb. Ob izidu našega sedmega studijskega albuma pripravljamo povratniški koncert v Ljubljani v Orto Baru v petek, 17. novembra 2023. Na njem bomo seveda odigrali vse naše največje hite in druge skladbe, seveda pa bo koncert namenjen tudi promociji novega albuma, ki ga izdajamo na ta dan.
Omenjeni koncert že napoveduje osveženi Mlinar na Muri ...
Ko smo snemali in sestavljali novi album, nam je manjkala še ena skladba, pa smo si rekli, kaj, če bi naredili Mlinarja v bolj naši, rock preobleki? Mislimo, da nam je ideja uspela tudi z izvedbo in da bo zdaj Mlinar všeč tudi tistim, ki jim je bil prej premehek.
Kdo sestavlja Chateau danes in kako zelo ste se spremenili v teh letih?
Udarno jedro še vedno tvorita originalna člana pevec in frontman Matjaž Ograjenšek in kitarist in avtor vseh skladb Zvone Hranjec, preostala ekipa pa je pomlajena, kar pripomore tudi k večji, novi, drugačni energiji banda.
Kako zelo pa se je v tem času spremenila naša rock scena?
Vse se je obrnilo na glavo. Včasih je bila mladina uporniška in zvesta rock glasbi, danes pa mladina prisega na harmoniko. (smeh)
