Prebujen z izkušnjo Božične oddaje je Elvis šel nazaj v studio in posnel materiale, ki so pristali na odličnem albumu From Elvis in Memphis. Album je izšel 1969 in je bil prvi sekularni in ne s filmom povezani album po osmih letih. Bila je to mojstrovina, v kateri je Elvis takoj spet našel stik s sodobnimi pop trendi, ki so ga, vsaj tako se je zdelo, prehiteli v desetletju, ko se je posvečal filmu. Na njem je hit In the Ghetto, ki je kot singl izšel že aprila in prišel na tretje mesto. Med ostalimi najdemo še Kentucky Raind, Don't Cry Daddy in Suspicious Minds.
Nazaj med žive
Presley je komaj čakal, da se lahko vrne na odre. Po uspehu oddaje so začele deževati ponudbe s celega sveta. Londonski Palladium je Parkerju ponudil današnjih 233 tisoč dolarjev za eno tedenski angažma. Na to je Elvisov menedžer odgovoril: »Meni ustreza, koliko pa lahko ponudite Elvisu?«
Elvis je namesto tega maja podpisal turnejo 57 koncertov za novi hotel International v Las Vegasu, hotel z največjo dvorani v mestu. Njegova stalna ekipa se mu ni pridružila, saj je imela precej soliden posel tudi v Memphisu, zato je Presley sestavil novo ekipo s kitaristom Jamesom Burtonom (enim najboljših spremljevalnih kitaristov vseh časov) in dvema gospelovskima zboroma.
Bill Belew, ki je za oddajo pripravil njegovo usnjeno opravo, je za Elvisa ustvaril nov odrski videz, ki ga je črpal iz njegove strasti do karateja. A Elvis je bil precej živčen, ne samo, da je njegov zadnji vegaški poskus 1956 klavrno propadel, Parker je zagnal velikansko marketinško kampanjo, lastnik hotela Kirk Kerkorian pa je poslal svoje lastno letalo v New York po celo četico novinarjev.
Viva Las Vegas!
Presley je 31. maja na oder hotela International stopil brez napovedi in še preden je odpel prvo noto, mu je 2200 gostov, med njimi veliko znanih osebnosti, stoje ploskalo dve minuti, še dlje po koncu in nato še enkrat po dodatku, ki ga je zaključil z Can't Help Falling in Love, s katero je praktično zaključeval koncerte vse do konca življenja. Na tiskovni konferenci po koncertu ga je nek novinar označil za 'kralja', na kar je Elvis odmahnil z roko in pokazal na Fatsa Domina: »Ne, on je pravi kralj rock & rolla!«
Na krilih senzacionalne vrnitve je Parker naslednji dan izposloval petletno pogodbo za nastope februarja in avgusta za 1 milijon dolarjev letno (9 v današnjem denarju). Newsweek je zapisal: »Neverjetno je, kako je ostal na vrhu v svetu, kjer zvezde padajo vsakodnevno.«, Rolling Stone pa ga je opisal kot nekaj 'nadnaravnega'. Novembra 1969 je Elvis posnel tudi svoj zadnji film Sprememba navad, izšel pa je tudi dvojni album From Memphis to Vegas, from Vegas to Memphis. Suspicious Minds je dosegla vrh na kar treh lestvicah, prva njegova pesem na vrhu ZDA po več kot sedmih letih, a tudi njegova zadnja.
Neuničljiv na koncertih
V začetku 1970 se je vrnil v Vegas in odpel po dva koncerta na večer. Pesmi so izšle na albumu On Stage, konec februarja pa je odigral šest koncertov v Astrodomeu v Houstonu. Aprila je izšel singl The Wonder of You, ki je prišel na vrh angleških lestvic. MGM je avgusta snemal dokumentarec v Internationalu, Elvis: Tako pač je, Presley pa je nastopal v kombinezonu, ki je ostal njegova prepoznavna podoba do konca. Po koncu jesenskega dela v Internationalu, se je podal še na sedemdnevno turnejo po jugu, prvo po 1958, novembra pa še na zahodno obalo ZDA.
Potem se je 21. decembra 1970 v Beli hiši sestal z ameriškim predsednikom Nixonom, kjer mu je razlagal, kako bi lahko prepričal hipije, da opustijo kulturo drog. Od njega je želel značko Biroja za narkotike in nevarne droge, da bi potrdil svoje delovanje. Nixon, ki ga je nenapovedano srečanje kar šokiralo, je v Elvisu videl priložnost, da lahko pošlje pozitivno sporočilo mladim in tako ohrani kredibilnost. Presley je nalagal naprej: »Beatli, ki jih redno vrtijo, širijo protiameriško propagando.«
Leto 1971 je začel z nazivom enega od desetih najbolj pomembnih mladeničev nacije, zatem je Memphis en del avtoceste preimenoval v Elvis Presley Boulevard, pozneje tega leta pa je postal prvi rock & roll pevec, ki je dobil nagrado Grammy za življenjsko delo. Tega leta so izšli tudi trije njegovi nefilmski albumi, najbolj uspešen je bil božični album.
Konec zakona
MGM ga je aprila 1972 posnel še na turneji, dokumentarec Elvis on Tour pa je bil nominiran zaZlati globus. Novi gospelski album He Touched me je prinesel še enega Grammyja, poleti pa je razprodal prve štiri od desetih koncertov v Madison Squareu v New Yorku. Od tu je tudi živi album Elvis: As recorded at Madison Square, ki je eden njegovih najbolj prodajanih albumov. Po turneji je izšel še singl Burning Love, zadnji med prvih 10 na Billboardu.
V tem času sta se z ženo Priscillo precej odtujila. Elvis je bil veliko časa odsoten, nikoli se ni otepal drugih žensk, afera z Joyce Bova pa se je – brez da bi vedel – končala z nosečnostjo in splavom. Večkrat je imel idejo, da bi se Joyce lepo preselila v Graceland k njegovi družini. A tudi Priscilla ni bila nedolžna. 23. februarja 1972 mu je priznala, da ima afero s svojim učiteljem karateja, Mikeom Stonom in se odselila iz Gracelanda. Pet mesecev pozneje se je priselila njegova nova ljubezen, Linda Thompson, nekdanja lepotna kraljica in tekstopiska iz Memphisa. 18. avgusta sta tudi uradno začela ločitveni postopek. Propadli zakon je bil za Elvisa udarec, od katerega si nikoli več ni opomogel.
Še vedno leti visoko
Januarja 1973 je Presley odigral dva dobrodelna koncerta za fundacijo za boj proti raku Kui Lee, koncert Alohafrom Hawaii, pa je bil prvi solo koncert, ki so ga prenašali po celem svetu. 14 januarja so prenos izvedli testno, naslednji večer pa je s prenosom v 28 evropskih držav podrl vse rekorde.Aprila so razširjeno različico posnetka predvajali v ZDA, kjer je dosegla kar 75 % gledanost. S časom se je Parkerjeva trditev, da je koncert gledala milijarda ljudi, vseeno pokazala za pretirano. Je pa njegov kostum z všitimi bleščicami orla na ogrinjalu postal kulten. Ko je na koncu koncertov razširil roke in se je pokazal orel, je deloval kot bog. Dvojni album s havajskega koncerta je bil prodan v kar 5 milijonih primerkov, osvojil je tudi vrh domače lestvice albumov. Zadnjič. Zdravstveno stanje kralja je postajalo zaskrbljujoče, sprva mentalno, potem pa še fizično.
Nekdo mi streže po življenju
Na enem od polnočnih koncertov aprila je na oder privrela četverica in tekla proti Elvisu. Varnostniki so mu stopili v bran, enega od »napadalcev« je kar sam zabrisal z odra. Po koncertu je Elvis postal obseden z idejo, da mu Mike Stone (ženin ljubimec) streže po življenju. Pozneje se je pokazalo, da je šlo le za štiri preveč zagrete gledalce, a to Elvisa ni pomirilo. »Preveč bolečine zame… Stone mora umreti.« Njegovi izbruhi so se nadaljevali s tako močjo, da so ga kljub polni pesti zdravil težko pomirili celo zdravniki. Po še dveh dneh norenja se je Red West, njegov prijatelj in telesni stražar, odločil dobiti ponudbo za umor, a potem je Elvis obrnil ploščo: »Hudiča, pustimo to za zdaj. Morda je malce pretirano.«
Še štiri leta agonije
Presley se je uradno ločil 9. oktobra 1973, s Priscillo pa sta ostala dobra prijatelja, ko sta prišla s sodišča, sta se celo držala za roke. Ko so bili skupaj, hčerka ni občutila, da sta ločena, med njima ni bilo več napetosti in jeze. Ampak Elvis je imel druge težave. Hude. Dvakrat tega leta je pretiraval z uspavali, prvič je kar tri dni spal v svoji sobi. Konec 1973 so ga hospitalizirali zaradi odvisnosti od hudega medicinskega opiata Demerol. Presley je vedno menil, da če mu zdravila predpiše zdravnik, zaradi tega ni niti blizu običajnim džanikjem, ki si robo priskrbijo na ulici. Naporni so bili tudi koncerti. 1973 je odigral rekordnih 168 in kljub slabemu zdravju z nezmanjšano močjo nadaljeval še 1974. Do septembra tega leta je bil že v hudo slabem stanju. Njegov klaviaturist Tony Brown se je spominjal, da je pri prihodu na koncert na Univerzi v Marylandu padel iz avtomobila na kolena. Ko so mu ljudje skušali pomagati, jih je odrinil in potem splezal na oder, kjer se je prve pol ure držal za stojalo mikrofona.
»Bil je evforičen. Bil je nemiren. Bil je tako zjeban. ... Očitno je bilo, da je bil zadrogiran, da je z njegovim telesom nekaj hudo narobe. Bil je tako slab, da so bila besedila pesmi komaj razumljiva. Šlo mi je na jok, komaj se je prebil skozi uvod.«
Zadnji poskusi dela
Poleti 1976 je oče Vernon, vmes ko je bil Elvis Palm Springsu, nagnal Memphis Mafio, Reda Westa, Elvisovega prijatelja iz petdesetih in njegovo skupino, ki so delovali tudi kot varnostniki. Razlog? Nižanje stroškov, a v resnici jih je napodil Elvis sam, le da ni imel poguma, da bi jim to povedal sam. Eden od razlogov je bilo tudi njihovo grobo ravnanje z oboževalci, zaradi česar je Elvis dobil kar nekaj tožb, po drugi razlagi pa so fantje leteli, saj so začeli preveč javno govoriti o Elvisovi odvisnosti od zdravil. Zvonovi so bili plat tudi pri RCA, saj Elvisa snemanja niso več zanimala. Po seansi decembra 1973, kjer je nastalo 18 pesmi, dovolj za skoraj dva albuma, Presley 1974ni več stopil v studio. Parker jim je dostavil posnetek koncerta v Memphisu 20. marca, izvedba How Great Thou Art pa mu je prinesla še tretjega in zadnjega Grammyja, vsi trije so bili za nabožne pesmi. V studio se je spet vrnil marca 1975, potem ko je RCA ponj poslal limuzino, a snemalni proces je zanj postal prava muka.
Kralj pada
Potem ko je končal razmerje z Thompsonovo, je novembra 1976 začel zvezo z Ginger Alden, fotomodelom, ki jo je poznal že od otroštva. Morala bi se poročiti decembra naslednje leto, potem ko jo je zaprosil z 12-karatnim diamantnim prstanom, a usoda je hotela drugače.
Novinar Tony Scherman je odlično opisal njegovo zadnje leto: »V začetku 1977 je bil Elvis le še groteska svoje nekdanje elegantne in energične podobe. Močno pretežak je večino časa posvečal goltanju tablet in je komaj še izvedel koncerte.« Andy Greene iz Rolling Stona je zapisal: »Žalostni in površni koncerti, kjer se je napihnjen in zadrogiran Presley skušal spomniti besedil in prestati noč, brez da bi se zgrudil. Skoraj vse v zadnjih treh letih je žalostno in težko za gledat.«
V Alexandriji v Louisiani je bil na odru manj kot uro in ga sploh ni bilo mogoče razumeti. 31. marca je odpovedal koncert v Baton Rougeu, potem ko sploh ni uspel vstati iz svoje postelje v hotelu.
Karikatura samega sebe
Kljub hitremu pešanju je Presley izpolnil večino svojih obveznosti. Oboževalci so postajali vedno bolj razočarani, a Elvisa, ki se je zatekel v spirtualne knjige in za vrata svoje sobe, to ni ganilo. Njegov bratranec Billy Smith se spominja zadnjih dni: »Večkrat sem sedel z njim v sobi, kjer sva se pogovarjala dolge ure. Obujala sva njegove najljubše skeče Monty Pythonov in njegove pretekle štose, še večkrat pa je imel svoje paranoidne izpade.«
In potem je 6. junija izšel sing Way Down, zadnji za časa njegovega življenja. CBS je posnel dva koncerta v živo, da bi ju predvajal oktobra. Prvi v Omahi 19. junija je bil polomija, Elvis je potihoma momljal, več je govoril kot pel, včasih sploh ni zmogel odpreti ust. Dva dni pozneje v Rapid Cityju je bil videti boljše, zdelo se je, kot da je izgubil nekaj kilogramov, tudi zvenel je bolje. A na koncu je bil njegov obraz prekrit z modro-črnimi svetlečimi lasmi, s katerih je kapljal znoj na zatečena in bleda lica. 26. junija 1977 je v Indianapolisu odigral zadnji koncert.
Elvis jezapustil zgradbo!
Prvega avgusta je izšla knjiga Elvis: Kaj se je zgodilo?, v kateri so trije odpuščeni varnostniki opisali njegove zlorabe zdravil. Elvis je bil uničen, na vse načine je skušal preprečiti izid knjige, podkupoval je založnike. Zdaj je bil že zares slab; glavkom, visok pritisk, okvara jeter in povečano debelo črevo, vse posledica goltanja zdravil.
Zvečer 16. avgusta bi Elvis moral poleteti v Portland v Maine, kjer ga je čakala nova turneja. Popoldne tega dne ga je njegova zaročenka Ginger Alden našla neodzivnega na tleh kopalnice njegovega dvorca. Poskusi oživljanja so bili neuspešni in ob pol štirih popoldne so v bližnji bolnišnici razglasili njegovo smrt: Kralj je umrl, star je bil le 42 let.
Mrhovinarji vseh vrst
Po smrti je predsednik Jimmy Carter objavil, da se je poslovil človek, ki je trajno spremenil podobo ameriške kulture, tisoči ljudi so se zbrali pred Gracelandom, da bi še zadnjič videli Elvisa v odprti krsti. Njegov bratranec Billy Mann je dobil 100 tisoč današnjih dolarjev podkupnine, da ga je tudi posnel in fotografija je končala na naslovnici revije National Enquirer, številka je bila najbolj prodajana vseh časov. Tudi Aldenova je dobila ponudbo od revijeza kar pol milijona, da opiše zadnje dneve, a ker se ni držala ekskluzive, je bila ta številka potem nižja. Presley ji v oporoki ni zapustil nič.
Pogreb se je odvil 18. avgusta v Gracelandu. Pred vhodom na posestvo je do smrti povozil dve oboževalki in hudo poškodoval tretjo. Na pokopališču Forest Hill, kjer so Elvisa pokopali ob njegovi materi, se je zbralo 80 tisoč ljudi. Singl Way Down je v naslednjih tednih zlezel na vrh ameriške country in angleških lestvic. Potem, ko so konec avgusta skušali ukrasti njegove posmrtne ostanke, so Elvisa in mamo 2. oktobra prekopali v kapelico na Gracelandu.
Vzrok smrti
Avtopsijo so izvedli še isti dan in Patolog Jerry Francisco je oznanil, da je bil vzrok smrti zastoj srca in da zdravila niso igrala vloge, kar se je pokazalo za čisto neumnost. Nastalo je več teorij, po eni naj bi Elvis doživel anafilaktični šok, potem ko je zaužil Kodein, ki mu ga je predpisal njegov zdravnik, sam pa je bil alergičen nanj. Končni izvid čez dva meseca je potrdil, da je primarni vzrok smrti »polifarmacija«, v njegovem telesu je bilo kar 14 vrst zdravil, od tega 10 v velikih odmerkih. V naslednjih letih je prišlo na dan, da mu je njegov zdravnik George Nichopulos samo v prvih 8 mesecih 1977 predpisal za 10 tisoč odmerkov pomirjeval, amfetaminov in narkotikov. Zdravnik je desetletje pozneje, ko se je proces zaključil, trajno izgubil licenco. Nova preiskava 1994 je obrnila zgodbo: neposredni vzrok niso bila zdravila ampak hud infarkt. A nič ni moglo spremeniti tega, da Elvisa ni bilo več.
Elvis živi!
Med 1977 in 1981 je šest posmrtnih singlov prišlo med prvih 10 na country lestvici, 1982 so Graceland odprli za javnost in z več kot pol milijona romarjev letno je postal po Beli hiši drugi najbolj obiskan dom, od 2006 pa je tudi nacionalna znamenitost. 1986 so Elvisa dodali v Dvorano slavnih rock & rolla, 1998 še za country, 2001 za gospel in 2007 za rockabilly. Vsega skupaj je Elvis posnel med 665 in 711 pesmi, 24 studijskih albumov in še 17 albumov s filmsko glasbo. 54 je singlov, prodanih v 50 milijonih samo v ZDA in 21,6 milijona v Angliji. Samo v ZDA je bilo prodanih 146,5 milijona albumov. Številke, seveda vredne naziva kralj.
