Coldplay so po največjih evropskih dvoranah promovirali svojo aktualno ploščo Viva La Vida. Verjetno ni treba posebej omenjati, da so vsi datumi bili razprodani mesece vnaprej, kar seveda pomeni, da jih bomo prihodnje leto lahko spet videli na velikih evropskih prizoriščih na odprtem.
In ker se radi sami pohvalijo (ali to počnejo mediji), da so največji bend na svetu, v živo morajo biti res najboljši. Toda so res?
U2 so laskavi naziv »najboljšega koncertnega benda na svetu« vsaj navidez izgubili z futuristično ekstravanganco Popmart, ki se je valila po stadionih med letoma 1997 in 1998. Nato so za turnejo Elvation presedlali v dvorane in si ravno v intimnem vzdušju priborili naziv nazaj. »A smo dobili službo nazaj?« je na tretjem koncertu Elevation vprašal Bono. »Saj veste ... Službo najboljšega benda na svetu?« Podobne formule - izjemno uigran bend na scenografsko odličnem odru v družbi 10.000-15.000 obiskovalcev se poslužujejo tudi Chris Martin in druščina, ki od nekdaj javno označujejo U2 za svoje glavne vzornike.
Nastop v dunajski mestni dvorani Stadthalle je bil čisti triumf. Bend je oborožen z arsenalom starejših uspešnic in novih skladb, ki so kot krojene za huronsko prepevanje množic ponudil zares kvaliteten šov. Gromozansko ozvočenje je ponudilo kvalitetno poslušanje tudi tistim manj privilegiranim (na skrajnih straneh odra ali visoko na tribunah), pevec Chris Martin pa se je kot paraplegik sukal po dveh odrskih krakih zarezanih globoko med občinstvo na parterju. Scenografija, ki je bila za vsako skladbo drugačna je omogočala dinamično spremembe vzdušja, od ekstaze ob žarčenju močnih luči in vrtoglavih projekcij na velikem ekranu za bendom (Viva La Vida, 42, Violet Hill, Lovers in Japan) do intimnejših trenutkov na manjšem odru. »OK, zdaj pa pozorno poslušajte, prosim. Pozneje boste lahko peli tako glasno, da bo odtrgalo steho te dvorane,« je ob klavirskem uvodu The Hardest Part dejal pevec. In res, kot priden učenec mojstra Bona, je držal občinstvo v primežu roke. Svoje opojne moči se je verjetno zavedal še sam, saj je ob pogledu na iztegnjene migetajoče roke večkrat zadovoljno nasmehnil. Da si Coldplay veliko sposojajo (in tudi nadgradijo, da ne bo pomote) od U2 je jasno vsakemu, ki je irski bend doživel v živo. Potem spet - kako si lahko najboljši na odru, če ne poskušaš dohiteti najboljšega? Bono bi bil nadvse zadovoljen.
