Tudi Ginger Rogers se je rodila z drugim imenom. 16. julija 1911 je v Independencu v Missouriju na svet privekala Virginia Katherine McMath, edini otrok Lele Owens, novinarke in producentke in Williama McMatha, inženirja elektrike. Njena mama jo je rodila kar doma, potem ko je pred tem v bolnišnici rojeni prvi otrok umrl pri porodu. Nedolgo po rojstvu sta se starša razšla in potem ko se starša nista pobotala, jo je oče dvakrat ugrabil, kmalu zatem pa sta se tudi uradno ločila. Po ločitvi mala Virginia svojega biološkega očeta ni videla nikoli več.
Ko je bila stara štiri leta, jo je mama pustila na kmetiji pri babici in dedku v Kansas Cityju, sama pa se je podala v Hollywood, kjer je uspešno prodala svoj scenarij za film in od takrat naprej je delala za Fox Studios. Kot otrok je od svojega bratranca dobila vzdevek Ginger, ker je ta težko izgovarjal ime Virginia in ko seje mama pri njenih devetih letih znova poročila, je od očima Johna Logana Rogersa prevzela še priimek. Potem so živeli v Fort Worthu v Texasu, kjer je mama postala novinarka in gledališka kritika pri lokalnem časopisu.
Kot najstnica je Rogersova želela postati učiteljica, a mamina skoraj obsedenost s Hollywoodom in gledališčem, je pomagala, da jo je svet odra in igre povsem očaral. Medtem ko je mama spremljala predstave, je v zaodrju mala Ginger plesala in prepevala skupaj z nastopajočimi.
A je katera med vami igralka?
Njena kariera se je začela, ko je v mesto prišla igralska skupina Eddia Foya in je ta potreboval zamenjavo. Leta 1925 je 14-letna Ginger zmagala še na plesnem tekmovanju, za nagrado pa je lahko pol leta nastopala kot Ginger Rogers & Redheads v Orpheum Circuitu. S svojo skupino je 1926 nastopila tudi v Oregonu v povsem novem gledališču The Craterian, ki se je mnogo let pozneje preimenoval po njej. Na premieri MGM-ovega filma Prepreka februarja 1926 v San Bernardinu v Kaliforniji je z dekleti nastopila kot predskupina, kjer so jo opazili in pohvalili tudi kritiki. 1928 se je 17-letna poročila s plesalcem, pevcem in komedijantom Jakom 'Pepperjem' Culppeperjem, ki je bil pred tem fant njene sestrične. Skupaj sta naredila predstavo Ginger in Pepper, zakon pa je šel po gobe v manj kot letu dni, sama pa se je vrnila k materi in njeni skupini. Ko je nastopala v New Yorku, se je odločila ostati kot pevka na radijskih postajah, na božični dan 1929 pa je debitirala na Broadwayu v musicalu Top Speed, predstava pa se je začela mesec dni prej v Philadelphiji.
Najprej na Broadway, potem pa v Hollywood
V samo dveh tednih je bila dovolj znana in opažena, da so ji ponudili glavno vlogo v musicalu Girl Crazy, bratov Gershwin, pri snovanju koreografije pa je vskočil sam Fred Astaire. Vloga v Girl Crazy jo je pri samo 19 letih izstrelila med zvezde. Nedolgo zatem je nastopila v prvih filmih, bil je to trojček kratkih filmov, posnetih 1929, Noč v študentskem domu, Dan poslovneža in Ljubčka iz kampusa. Njen talent je bil garancija, da je 1930 Paramount Pictures z njo podpisal sedemletno pogodbo, a jo je prekinila po le petih filmih, posnetih v Astoria Studios v Queensu in se z mamo skupaj preselila v Hollywood. Tam je najprej podpisala pogodbo za tri filme s Pathe Exchange. Dva od teh sta bila Samomorilska flota (1931) in Ladja za zabave (1932) skupaj z Williamom Boydom. Snemala je tudi za Warner Bros, Monogram in Fox in doživela preboj kot Anytime Annie v filmu 42nd Street (1933). prvem od več uspešnic za WB, med drugim tudi Gold Diggers of 1993. Po WB se je preselila k RKO Studios in tu sta s Fredom Astaireom v stranskih vlogah nastopila v filmu Polet v Rio (1933) in povsem zasenčila glavna igralca Dolores del Rio in Genea Raymonda.
Šest let s Fredom
Z Astariom sta pokazala izjemno kemijo in od 1933 do 1939 sta za RKO posnela 9 musicalov: prvi je bil Polet v Rio (1933), sledili so Vesela ločitev (1934), Roberta (1935), Cilinder (1935), Ljubezen v mornarici (1936), Čas za sving (1936), Bi zaplesala? (1937), Brezbrižna (1938) in Zgodba o Vernonu in Ireni Castle (1939). Plesalca z Broadwaya (1949), njun deseti skupni film, sta posnela desetletje pozneje za MGM. Skupaj sta ponovno iznašla hollywoodske musicale, v katere sta vpeljala izjemno plesno eleganco in virtuoznost v pesmih, ki so bile napisane posebej zanju in nekatere so postale velike uspešnice. Med njimi je tudi Night and Day Colea Porterja, ki jo je Fred zapel kar v dveh filmih, nazadnje prav v Plesalcih 1949. Kritiki so bili enotnega mnenja, da je Rogersova najboljša Fredova plesalka, saj je premogla veliko plesnega znanja, bila je naravna lepotica in hkrati še odlična igralka in je tako odlično dopolnjevala Astairea, ki je bil plesalec brez konkurence.
Publika jima je verjela in jedla iz rok. Skupaj sta v filmih odplesala 33 plesov, najbolj znani med njimi pa so bili I'll Be Hard to Handle iz Roberta, I'm Putting All My Eggs in One Basket iz Ljubezen v mornarici in Pick Yourself up iz Čas za sving. Izjemno plesno prožnost je Astaire izrabil v klasičnih pesmih Smoke Gets in Your Eyes iz Roberta, Cheek to Cheek iz Cilinder in Let's Face the Music and Dance iz Ljubezen v mornarici.
Čeprav je vse plesne točke pripravil Astaire skupaj s sodelavcem Hermesom Panom, nista mogla prehvaliti njene profesionalnosti, tudi v času nasičenosti, ko je žonglirala med drugimi filmskimi obveznostmi in napornimi pogostimi vajami z Astaireom, ki je bil znan po tem, da je na leto posnel največ dva filma. Malo pred smrtjo 1986 se je Astaire spominjal: »Vse punce, s katerimi sem plesal, so tarnale da ne zmorejo, čeprav so. Vedno so jokale. Vse, razen Ginger. Ona nikoli ni jokala.«
Zlata trideseta in štirideseta
Ob musicalih pa je Ginger snemala tudi druge filme, ki niso bili musicali. V Vrata na oder (1937) s Katharine Hepburn je pokazala svojo sposobnost dramske igre, Radoživa dama (1938) z Jamesom Stewartom in Dekle s Pete avenije (1939) pa so potrdili njeno odličnost v komedijah. Štirideseta je Ginger Rogers, stara komaj 30, začela z Oskarjem za glavno vlogo drami Kitty Foyle (1940). Bila je največja vrednost studia RSO. Blestela je tudi v filmu Roxie Hart (1942), ki je služil za osnovo za veliki musical Chicago (1975),
V neorealističnem Primrose Path (1940) režiserja Gregoryja La Cave je igrala hčerko prostitutke, ki se skuša izogniti pritisku družine, da bi sledila usodi svoje matere. Nadaljnji vrhunci tega obdobja so bili komedija Tom, Dick in Harry (1941), v kateri sanja o poroki s tremi različnimi moškimi, Spet te bom srečal (1944), z Josephom Cottenom; in prvi hollywoodski celovečerec Billyja Wilderja, Major in mladoletnica (1942), v katerem je igrala žensko, ki se maskira v 12-letnico, da bi dobila poceni vozovnico za vlak in mora potem z zvijačo nadaljevati. V tem filmu je njeno mamo upodobila njena prava mama, Lela Rogers.
Še vrhunec in naslednja leta
Potem je šla na samostojno pot in posnela nekaj odličnih filmov še za ostale studie: Nežni kamerad (1943), Dama v temi (1944), Konec tedna v Waldorfu (1945). V tem obdobju je bila najbolje plačana igralka v Hollywoodu, a v nekaj letih je njena kariera prešla zenit. 1949 se je znašla v zadnjem filmu z Astaireom, Plesalca z Broadwaya, potem ko je Judy Garland odpovedala sodelovanje. V petdesetih se je začel zaton, saj je s štiridesetimi leti težje dobivala vloge, vseeno pa je posnela nekaj dobrih filmov, med drugim Opozorilo pred viharjem (1950) z Ronaldom Reaganom in Doris Day. 1952 je nastopila v dveh filmih z začetnico Marylin Monroe, Opičje norčije s Caryjem Grantom in Nisva poročena! Sledil je televizijski film Ladja sanj s Cliftonom Webbom, njenim partnerjem iz časov nemega filma, potem je bila v glavni vlogi v trilerju Tesno mesto (1955) in podpisala nekaj povprečnih filmov. Namesto tega je 1965 blestela na Broadwayu v Hello, Dolly.
Fred je večen
Vse življenje je bila ona in Astaire dobra prijatelja, 1950 mu je podelila Oskarja za posebne zasluge, 1967 pa sta skupaj vodila podelitev in požela stoječe ovacije, ko sta skupaj priplesala na oder. Več kot filmu se je posvečala odru, blestela je tako na Broadwayu kot v londonskem West Endu. Od petdesetih naprej je občasno odigrala tudi na televiziji, v zadnjih letih v produkcijah Aarona Spellinga, Ladja ljubezni (1979), Bleščice (1984) in Hotel (1987), ki je tudi njen zadnji nastop v filmu. 1985 se ji je izpolnila tudi dolgoletna želja, ko je režirala musical Babes in Arms v New Yorku, stara je bila 74 let. Decembra 1992 ji je Kennedyjev enter podelil nagrado za posebne kulturne zasluge.
Poroka za poroko
Rogersova je bila zelo navezana na svojo mamo, prav tako vsestransko žensko v Hollywoodu. Bila je članica Republikancev in je na volitvah podprla več republikanskih predsedniških kandidatov. Močno je nasprotovala Rooseveltu in njegovi politiki New Deal v času velike depresije.
Ginger Rogers je bila poročena petkrat, a ni imela otrok. Prvič se je pri 17 letih poročila z Jackom Pepperjem, ločila sta se tri leta pozneje, čeprav sta se razšla manj kot leto po poroki. Potem je bila v zvezi z režiserjem, producentom in igralcem Mervynom LeRoyem, ki je najbolj znan po svoji produkciji Čarovnik iz Oza. 1934 se je poročila v drugo z igralcem Lewom Ayresom, ločila sta se šest let pozneje, 1943 pa je njen tretji mož postal igralec Jack Briggs, zakon je trajal do 1950. 1954 je njen četrti postal 16 let mlajši francoski odvetnik Jacques Bergerac, ki ga je spoznala na potovanju v Parizu in po selitvi k njej v Ameriko je tudi sam postal igralec. Ločila sta se 1957. Njen zadnji mož je bil režiser in producent William Marshall. Poročila sta se 1961, konec se je zgodil 1970, ko je kot alkoholik zavozil njuno skupno filmsko produkcijo na Jamajki.
Ginger Rogers je bila dobra prijateljica z Lucille Ball in Bette Davis, bila je dobra tenisačica in je 1950 nastopila v dvojicah s Frankom Shieldsom na US Open – izpadla sta v prvem krogu.
Rogersova je zime preživljala na kalifornijskem podeželju v Rancho Mirageu, priljubljenem zatočišču hollywoodskih zvez, poletja pa v Medfordu v Oregonu. Umrla je v Mirageu 25. aprila 1995 pri 83 letih zaradi infarkta.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
