»Vse je šlo zelo hitro. Odločil sem se, da naredim malo premora v monokomedijah in se na oder podam v družbi. Ko sem iskal soigralko, mi je sodelavec Miha Kačič predlagal Sandro,« pojasni izbiro Matjaž Javšnik, v nadaljevanju pa doda: »Iskreno povem, da zanjo prej še nisem slišal, čeprav jo Slovenci poznajo iz serije Skrito v raju. Jaz slovenske produkcije ne gledam. Kaj vidim le, če po naključju ujamem, ko preklapljam med programi. Zanimiva se mi je zdela tudi zato, ker je študirala v Mehiki in ima izkušnje z igranjem v mehiških nadaljevankah, pa čeprav tudi teh ne gledam. Rekel sem si, če je punca uspela v tujini, kjer je konkurenca zelo velika, bo že nekaj na njej.«

Sandra Debelak je bila nad klicem in povabilom Matjaža Javšnika zelo presenečena. »Jaz sem seveda vedela, kdo je Matjaž Javšnik, le kdo v Sloveniji ga pa ne pozna. Njegovo povabilo k sodelovanju mi je zelo godilo, pa čeprav sem bila na začetku malo živčna in negotova, ali bom izpolnila pričakovanja. A ko sva se prvič srečala, me je pomiril, saj sem v njem takoj prepoznala profesionalca, ki je pripravljen na kompromise.«

Matjaž zase pravi, da je znan po tem, da pri njem vse poteka hitro. »Le mesec dni sem imel časa do premiere, a sva z ženo odšla na Korčulo, kjer sem si vzel čas in pripravil besedilo. Ko sem se vrnil, je bila na dopustu Sandra, tako da sva imela le nekaj dni časa za vaje. A na srečo nama je zelo dobro steklo. Takoj sva se ujela in pokazala se je prava energija, brez katere na odru ne gre. Sandra je čudovita oseba in odlična igralka, ki delo jemlje zelo profesionalno.«

Premiero sta imela v Rušah, od koder prihaja Matjaž. »Ah, to nima nič s tem, da so v tistih krajih moje korenine. To je bil namreč kraj, v katerem sem imel svojo prvo premiero, pa sem si rekel, zakaj je ne bi imel še tokrat. Odkar sem imel infarkt, se zavedam, da je lahko vsaka predstava zadnja. Spoznal sem, da živimo od danes na jutri. Tega ne jemljem kot tragiko, takšno je namreč življenje.«

Pa še malo ostanimo pri odru. »Pomembno je, da igralca vadita tudi na odru, saj je poleg poznavanja besedila in medsebojne komunikacije pomembno tudi gibanje na odru,« je prepričana Sandra. »To pa je bilo še posebej pomembno, saj se v predstavi kar 14-krat preoblečeva in vedno se zamenja tudi scena. Na prvi pogled je to podobno, kot da nakupuješ, a le redko se zgodi, da takrat pomerim toliko oblačil.« Gre za zahteven projekt, ki pa med drugim govori o zelo resni temi. »Na to, da sem se lotil te teme, me je napeljalo dejstvo, da ima veliko Slovencev težave z zanositvijo, in ko pogledamo statistiko, je res skrb zbujajoča. Poleg tega menim, da se o tem premalo govori, da je to še vedno tabu tema. Ta komedija se razlikuje od mojih prejšnjih, ker se lotevam resne teme, kar pa ne pomeni, da ni prizorov, ki bi nasmejali občinstvo.«

Matjaž je znan po tem, da imajo njegovi gledališki projekti veliko ponovitev in tudi pri Visoki napetosti ne bo nič drugače. »Načrtujeva 500 ponovitev in lahko rečem, da bi rada šla s predstavo v vsako slovensko vas, če le ima na voljo kulturni ali gasilski dom, se pravi oder. Sicer pa smo predstavo v Rušah zaigrali na letnem odru pod zvezdami. Bilo je kar malo stresno, saj smo bili malo na trnih glede vremena, a se je vse dobro izšlo.«

Sicer pa Matjaž kljub številnim gledališkim in filmskim projektom še vedno zažiga z reklamo slovenskega trgovca Jager. »Deset let je že, odkar sodelujem z omenjenim trgovcem. Lastnik podjetja je bil sprva nad mojo idejo, da ime zapojem, zelo skeptičen, a na koncu se je izkazalo, da se je ta slogan prijel. Bolj kot običajne reklame so mi všeč božične in velikonočne, v katerih poudarimo pomen družine.«

Sandra pa se še vedno ozira po Mehiki in tamkajšnjih serijah. »Ciklus 500 predstav je zelo obširen, zato bo zdaj Mehika nekaj časa na stranskem tiru. Vesela pa sem tudi, da sem dobila priložnost za snemanje v seriji Skrito v raju. Po zaslugi te vloge sem tudi v Sloveniji postala prepoznavna. Ljudje me prepoznajo na cesti, malo jih zmede le, ker nimam več živahnih rdečih las, zdaj imam svojo naravno barvo. Je pa ta projekt z lasmi terjal tudi davek, saj so bili zaradi barvanja močno poškodovani. Seveda pa v prihodnje želim še snemati tudi v Mehiki. Navsezadnje sem po porazu na sprejemnih izpitih na AGRFT dobila priložnost za študij v Mehiki in prav tam se je začela moja igralska kariera.«

Prav zaradi tega pa nas zanima, ali bo morda v Matjaževi glavi kdaj zrasla kakšna ideja na parodijo mehiških nadaljevank. »Mislim, da se to ne bo zgodilo. To je čisto drugačen žanr in se razlikuje od mojega ustvarjanja, sicer pa so mehiške serije nekaj edinstvenega in namenjene določenemu krogu gledalcev, zato se bom raje držal kar svojega koncepta ustvarjanja, ki mi je najbolj blizu,« še pove Matjaž.