»24 let … tudi sama ne morem verjeti, da gre tako hitro,« se nasmehne ob omembi, koliko časa je Alya že na glasbenem prizorišču, in skuša to dejstvo malo ublažiti z razlago: »Je pa res, da sem začela že kot najstnica. V tem času se je marsikaj spremenilo. Na primer, moje dojemanje glasbe, način petja, moj okus …« Kar ni slabo, saj je, kot priznava, zdaj veliko bolj zadovoljna s seboj. »Kot najstnica sem bila precej nemirna, ker sem se želela dokazati drugim in sebi. Kar lepo obdobje sem se iskala, raziskovala, kot verjetno vsaka najstnica. Zdaj sem si veliko bolj všeč, saj vem, kaj hočem in želim. Danes bi mladi Alyi svetovala: 'Vse bo dobro. Sprosti se in uživaj lajf. In čim več se smej.'«

Prav smeh je, kot se zdi, Alyjin zaščitni znak, saj ga ima veliko na zalogi. »Res sem prej pozitivna kot nergač in vidim prej lepe stvari kot pa slabe. Je pa res, da imam tudi sama kdaj slabe dni. Takrat znam biti tudi precej glasna, saj moram dati stvari iz sebe, potem sem pa spet dobro. Vidim, da sem najbolj razburjena takrat, ko sem v veliki gneči in ne morem normalno zadihati. Vse več mi pomeni čas, ki ga imam zase.«

Poletje, morje, ljubezen – vse to so stvari, na katere prisega v resničnem življenju, opeva pa jih tudi v novi pesmi Hvala, ker si. Dragocenosti v njenem življenju pa je še veliko več. »Zelo rada se zahvalim in hvaležna sem za vse stvari v življenju – tako velike kot male. Verjamem, da je hvaležnost ključ za srečo. Že ko rečem hvala, se mi zdi, da se mi napolni srce. Tako sem vzgojena in to se mi zdi lepo. Moja nova pesem je namenjena vsem mojim domačim in mojim oboževalcem, ki mi vsa ta leta stojijo ob strani. Ničesar v življenju ne jemljem za samoumevno, zato sem hvaležna, da imam ob sebi tako dobre ljudi.«

S tem pa Alya misli tudi na svoje dolgoletne glasbene sodelavce in prijatelje, med katere gotovo prišteva avtorja nove pesmi Roka Lunačka, s katerim zelo rada sodeluje. »Rok ni samo odličen tekstopisec, temveč tudi super človek, ki ga lahko pokličeš kadar koli. Vedno je dobre volje, srčen, topel in … ja, imam ga zelo rada.« Ob Roku sta tu zanjo tudi glasbeni producent Raay in Marjetka Vovk, s katerima zadnjih deset let največ sodeluje. »Marjetka mi je napisala nekaj prekrasnih tekstov, za kar sem res hvaležna.«

Alya pa ni glavna samo na odru, temveč tudi v svoji glasbeni šoli. Pred 17 leti je začela poučevati solopetje, pred dnevi pa je prvo svečko upihnila njena glasbena šola Pop Music Center v Celju, katere učenci so letos z velikim uspehom pripravili koncertno poslastico z naslovom Abba Mia Forever. Ob zaključku šolskega leta se je druščina vključno s pevko Saro Lamprečnik, ki v šoli poučuje solopetje, za nagrado odpravila v Gardaland, kjer so vsi neizmerno uživali. »Trenutki z otroki so zelo dragoceni. Uživam v vsem, kar počnemo, najbolj pa v produkcijah, ki jih delamo precej pogosto, saj želim, da mladi čim večkrat izkusijo oder. Ali bo komu to postalo način življenja, bo pokazal čas. Malo samokritičnosti nikomur ne škodi, veliko bolj pomembno pa je, da vsak verjame, da je lahko uspešen v tistem, ker mu gre dobro od rok. Jaz pa sem tu, da jih spodbujam in jim pomagam na njihovi poti. Lepo jih je gledati, kako rastejo in se razvijajo kot izvajalci, ko dosežejo kak lep rezultat, sem pa sploh vesela.«

Kakšno pot do uspeha je treba prehoditi, ve Alya sama najbolje. »Pravijo, da je na tej poti veliko odrekanj, ampak jaz na to ne bi gledala tako. Že res, da je bilo vse moje življenje podrejeno glasbi, ampak za to sem se sama odločila. Ne znam si predstavljati, da bi delala kaj drugega. To je moja strast. Na srečo sem imela ob sebi odlična mentorja, mamo in očeta, ki sta mi vedno stala ob strani in še vedno mi. To mi pomeni največ.«

Verjetno tudi po zaslugi staršev je nikoli ni razjedala zavist ob uspehu drugih glasbenih izvajalcev. Prav nasprotno, vsakomur želi najboljše, kar je morda v današnjem svetu malo naivno, ampak Alya se ne strinja s tem. »Zato ker si dober in pozitiven, še ne pomeni, da si naiven. Vidim pa, da znajo ljudje to hitro pomešati, saj te hočejo včasih zaradi te vrline zavrteti okoli prsta. Potem so pa presenečeni, ko to ne gre. Jaz sem se že zdavnaj odločila, da svojega značaja ne menjam. Všeč sem si takšna, kot sem, in ponosna sem na to, da drugim želim samo dobro, saj se tudi sama dobro počutim, ko gledam uspehe drugih.«