Ko so priljubljeni igralci Uroš Smolej, Daniel Malalan in Rok Matek v Gledališču Koper leta 2015 premierno odigrali in odpeli glasbeno komedijo Trio Pupe, je bilo jasno, da so z režiserjem Jako Ivancem in avtorjem Gašperjem Tičem ustvarili uspešnico. »Že ob prvem branju smo se do solz nasmejali. Rime so duhovite, liki izrisani, za nameček pa še obilo petja ter moški v vlogah žensk. Bi morali zelo udariti mimo, da se ne bi rodila komedija, kakršna se je,« pravi Uroš, Daniel pa doda: »Po odzivu občinstva na premieri smo vedeli, da smo zadeli žebljico na glavico, to pa so nato potrdile vse ponovitve.«
Trije mojstri komedije se vsakič znova prelevijo v tri sestre, ki med nestrpnim čakanjem na očetovo dediščino uživajo v legendarnih popevkah iz 50. let, a med njimi vzniknejo stare zamere in zdi se, da se pripravljajo na svoj zadnji skupni nastop. »Sestrska katastrofa – smeh zagotovljen! (smeh) Glasbena komedija za tri igralce je zabavna v rimanih in narečno obarvanih dialogih, predvsem pa všečna s priredbami znanih napevov popevk,« navdušeno povedo igralci.
Preobrazba v žensko
Vsi trije igralci se briljantno znajdejo v vlogah žensk, treh sester, a vsakič znova preobrazba v nežnejši spol zahteva svoj čas. Uroš, Daniel in Rok postanejo Donatella, Fiorella in Marija, preobrazba od nog do glave pa jim vzame dobri dve uri časa. »Če se vprašanje nanaša na fizično preobrazbo, potem je odgovor: približno uro na glavo. Maska, lasulja in potem še oblačenje, ki glede na nihanja teže povzroča različne stopnje težavnosti. Ko smo 'opremljeni' z zunanjo podobo, je preskok v vlogo izredno hiter. Po uri in pol potenja, nošenja petk in tesnega kostuma sledi veliko olajšanje in hipna preobrazba v prvotno stanje,« razkriva Uroš, Daniel pa doda: »Transformacija nam vzame malo več, kot to velja za druge vloge. Vsak(a) od nas ima gotovo svoj ritual. Jaz vedno najprej oblečem osnovo in petke zraven, da se noge navadijo, tik pred začetkom pa še vse preostalo.«
»Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je v teh dveh urah v garderobi veliko zabave in smeha. In tudi po stotih ponovitvah je procedura še vedno enaka. No, meni bodo morali za jubilejno 100. ponovitev, ki bo 29. februarja v ljubljanskem SiTi teatru, recimo malo prestaviti gumb na krilu, ker se je to v tem času iz neznanih razlogov rahlo skrčilo,« pa v smehu prizna Rok.
Vsi trije igralci z navdušenjem in nostalgijo že komaj čakajo na 100. ponovitev. »Vsak jubilej je praznično obarvan. Resda je že dolgo od premiere in bile so sezone premorov ali redkih ponovitev. Kljub vsemu predstavo ohranjamo živo, ker verjamemo, da je tega vredna in da lahko z njo razveselimo in nasmejimo še marsikaterega gledalca. Vedno je prijetno doseči ta mejnik. Sto je lepa številka, gremo naprej – 200 je še lepša! (smeh) Pokojni Gašper Tič je tedaj pisal Trio z mislijo na nas, torej je pisal vloge na že izbrane igralce, kar je velika redkost. Prepričani smo, da bi bil danes izjemno ponosen na nas, verjetno pa bi tudi poskrbel še za kakšno nadaljevanje predstave,« še v smehu povedo nagrajeni komedijanti, ki so za Trio Pupe med drugim dobili tudi primorsko gledališko nagrado tantadruj za najboljšo predstavo.
