Zadnjih petnajst let samostojne poti Andreje Jernejčič temelji na predhodnih dvajsetih letih izkušenj in dela na področju odnosov z javnostmi, novinarstvu, izobraževanju o nastopanju in kriznem komuniciranju: »Lahko rečem, da je bilo vse skupaj izredno razburkano in valovito, kar me je tudi utrdilo. Eno bolj napornih obdobij je bilo delovanje hkrati na več trgih, v Sloveniji in Dubaju, saj sem takrat imela še majhnega otroka. Biti mati in hkrati delati v dveh državah je bil svojevrsten izziv. Tako Azija kot Slovenija zahtevata prisotnost. To obdobje je pustilo kar nekaj posledic. Sicer še vedno delam v različnih državah, a si delo organiziram tako, da sem dlje časa skupaj doma ali v tujini. Tudi na začetku pandemije je bilo veliko dela s kriznim komuniciranjem. Pravila so se dnevno spreminjala in javnost je bilo treba ustrezno obveščati o spremembah. Določena obdobja so bila res naporna.«
Ni dovolj le zgovornost
Za uspešen javni nastop ni dovolj le prirojena zgovornost, ampak tudi veliko dela in vaje, kar je Andreja spoznala že kot otrok: »Kot otrok sem bila zgovorna in sem tudi zelo rada nastopala. Spomnim se nastopa pred sošolci v petem razredu, ko sem zardela, in smeha, ki je sledil. Kljub temu sem nadaljevala. Rada sem nastopala, brala obvestila in vodila razne prireditve. Na srečo so me starši pri tem podpirali in danes bi rada ljudem pokazala, da, če v nečem uživaš in se potrudiš, streniraš ali dogradiš, lahko postaneš v tem vedno boljši. Za nekatere ljudi lahko rečemo, da so bolj zgovorni in nadarjeni za nastopanje, ampak da si na odru res dober, da blestiš, se moraš pripraviti. Za dobro minuto na odru se moraš res izredno temeljito pripraviti, da nekaj konkretnega in kakovostnega poveš.«
Kot otrok je sanjala, da bo novinarka. »Z novinarstvom sem se začela ukvarjati že v petem razredu, ko sem vodila tedensko otroško oddajo na lokalnem radiu Studio D, v osmem razredu sem začela delati na TV Vaš kanal, v prvem letniku pa sem bila že urednica informativne oddaje na lokalni televiziji. Bila sem še zelo mlada, a sem živela za to, da sem bila lahko novinarka,« razkrije.
Recept za zmago
Javno nastopanje, v katerem Andreja blesti, nas spremlja na vseh področjih in življenjskih obdobjih. Najpogostejši problem govorcev je trema. Obstaja kakšen enostaven recept, kako se je znebiti? »Veliko ljudi ima tremo zato, ker ne ve, kaj početi na odru. Začnejo oponašati druge, ne znajo se postaviti, zablokirajo in pozabijo vsebino. Obstaja enostaven recept, kako se znebiti treme. Najprej se je treba sprostiti, a ključna je priprava vsebine in predhodna vaja. Če ne vadiš in če se ne znaš pripraviti, nič ne pomaga. Vaja dela mojstra. Klienti, ki hodijo k meni, po nekaj nastopih povedo, da so pozabili, da so pred kamero. Osredotočijo se na vsebino in začnejo uživati. To je podobno kot pri igranju tenisa. Večkrat ko udariš žogico, boljši si. Sicer pa je trema lahko zdrava, s tem nenazadnje pokažeš spoštovanje do publike. Pri večjih dogodkih še vedno začutim povečan srčni utrip, kar je v resnici povsem zdravo. Ko grem na oder, mi je najbolj pomembno, da uživam in da sem sproščena, taka kot sem. Biti na odru je nekaj najlepšega, če seveda veš, kaj bi rad povedal in so te ljudje pripravljeni poslušati. Če že pridem na oder, potem naj ljudje uživajo in se zabavajo. Biti moraš zabaven in znati sprostiti publiko, to je recept za zmago,« svetuje Andreja, ki svoje znanje in bogate izkušnje skrbno zapisuje v knjige. Do zdaj jih je izdala šest, a najverjetneje ta ni zadnja: »Pisanje je zame neke vrste odklop. Zadnja knjiga Popoln javni nastop je nastajala štiri leta in ima več kot petsto strani. Med pisanjem se sprostim, čeprav zahteva veliko napora. Moje knjige so izredno praktične in ljudje mi pravijo, da jih imajo na polici in pogosto sežejo po njih in da sem jim z njimi veliko pomagala, olajšala življenje. To pa so besede, ki pobožajo.«
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
