Blaž Gec, vodja in pevec primorske skupine Zvita feltna, se skupaj z ženo Moniko na starševstvo pripravlja prvič, a kljub temu pravi, da nima treme. »Oba z ženo že komaj čakava, da pride naš otroček na svet, da bomo skupaj uživali. Življenje se bo gotovo spremenilo, verjamem, da na bolje,« je prepričan profesor športne vzgoje, ki dela na isti osnovni šoli, na kateri poučuje slovenščino tudi njegova žena.

Da bi zbiral nasvete glede očetovstva pri prijateljih, ki že imajo te izkušnje, se mu ne zdi pametno. »Včasih je najbolje, da te vržejo v vodo in splavaš,« pravi. Opazuje pa prijatelje, ki že imajo otroke, in vidi, kje se lahko od njih kaj nauči oziroma kaj bi naredil drugače.

Nekaj mu je pa že zdaj jasno, in sicer kako ga bo klical njegov otrok. Blaž ne bo ne ati, ne oči, ne tati. »Nič od tega, to zveni vse preveč ljubljansko,« smeje se pravi. »V bistvu sem prepričan, da me bo klical tata, ker je to na Primorskem najbolj običajno.«

Monika je Blaževa srednješolska ljubezen in njuna zveza zdaj traja že trinajsto leto. Ne predstavljata si življenja drug brez drugega, lanska poroka je bila samo pika na i. Ob tem človeku ne uide, da v njunem življenju stvari potekajo zelo premišljeno. Najprej sta si ustvarila skupni dom, potem je sledila poroka in zdaj otrok. »Res je, greva po nekih smiselnih življenjskih korakih. Po eni strani načrtovano, po drugi strani pa so se stvari na tak način pač odvile. Oba sva po značaju 'ziheraša', ravno zato mogoče večjih življenjskih odločitev ne prepuščava naključju,« med smehom pojasni Blaž, ki je zelo srečen, da se njegova lepa žena ves čas nosečnosti dobro počuti. »Za zdaj oba zelo uživava. Razpoloženje se ne spreminja nič bolj, kot se je že prej, tako da sem s svojo nosečnico zadovoljen. Mislim, da je vse bolj razumevajoča, je pa res, da ji tudi jaz posvečam zdaj več pozornosti kot prej.«

Za prihod otroka imata večinoma urejeno že vse. »Najpomembnejše stvari sva kupila, veliko oblekic pa sva dobila tudi od prijateljev. Nikoli nisva bila huda potrošnika, rada se obnašava trajnostno,« pojasni Blaž, ki nam razkrije, da ostaja odprto le še vprašanje, kakšne barve bo otroška sobica, to pa zato, ker nista vprašala za otrokov spol. »Naj bo to presenečenje. Otrok bo prvo leto spal kar v najini sobi, tako da bo za sobico še dovolj časa.«

Blaž obljublja, da bo koristen očka in bo svoji ženi pomagal pri skrbi za otroka. »Mislim, da so časi, ko je za otroka skrbela samo mama, mimo,« pravi. »Seveda se bom skušal čim bolj aktivno vključiti tudi v nego otroka in tako razbremeniti Moniko. Še posebej aktiven bom poskusil biti med tednom, saj bom konce tedna še vedno bolj ali manj preživljal na odrih.«

Veselje ob prihodu otročička pa z Blažem in Moniko delijo tudi njuni starši. »Normalno, saj bo to v moji in Monikini družini prvi vnuk, zato se ga vsi zelo veselimo. Bodoči noni že komaj čakata, da ga bosta lahko pestovali in ga kdaj dobili v varstvo. Mislim, da bo velika prelomnica za vse.«