Zvončki so že v polnem razcvetu. Kjer običajno uspevajo, je vse belo. Trobentice so še malo sramežljive in jih najdemo le tu pa tam. Žafrani pa so kar čez noč pognali in ustvarili prelepo vijolično preprogo.
Vaza, opis: čeprav imam srečo in mi te divje cvetke uspevajo na vrtu okrog hiše, jih rada naberem ter prinesem noter. Postavim jih na jedilno ali pa pisalno mizo, da jih gledam ves dan in občudujem. Zunaj je še vedno hladno, mokro, nič kaj prijetno in me prav nič ne vleče ven.
Tokratni pomladni šopek sem postavila v nizko, okroglo stekleno skledico, visoko približno 5 cm in premera 12 cm. Ob obodu sem natlačila mah, ki pomaga nežnim cvetlicam, da stojijo pokonci. Vodo sem natočila skoraj do vrha. Peclji rastlin so različno dolgi in morajo biti vsi v vodi.
Uporabljene rastline
1. Mali zvonček (Galanthus nivalis) – vsi poznamo te drobne znanilce pomladi. Uspevajo samoniklo v naravi po vsej Sloveniji. Še posebno na bolj vlažnih, senčnih rastiščih ob rekah in potokih. Čeprav so morda na prvi pogled vsi enaki, obstaja ogromno različic. Razlikujejo se po velikosti cvetov, obarvanosti in vzorcu na konici cveta, po obliki stebelca ter po času cvetenja. Če jim omogočimo senčno in bolj vlažno mesto, pod večjimi grmi, bodo lepo uspevali tudi na domačem vrtu.
2. Trobentice (Primula vulgaris) – v naravi cvetijo predvsem v nežno rumeni barvi. Tudi te najdemo po vsej Sloveniji, zacvetijo pa nekoliko pozneje kot zvončki. Trobentice so tudi zdravilne rastline in cenjene v ljudskem zdravilstvu, kot pomoč pri kašlju in prehladnih obolenjih.
3. Pomladanski žafran (Crocus sativus) – uspeva na travnikih, razmnožuje se s čebulicami. Zelo rade ga imajo čebele, saj je zanje ena prvih pašnih rastlin. V vazi na žalost hitro oveni. Nabiramo še zaprte cvetove, ker se že v nekaj urah razprejo. V stanovanju zdrži največ tri dni.
4. Mačeha (Viola tricolor) – mačehe so dvoletne rastline. Obstajajo divje samonikle različice, navadno pa jih gojimo kot vrtne rastline, ki jih kupimo v vrtnarijah jeseni ali spomladi. So precej trdožive. Na zaščitenih legah na Primorskem pocvitajo vso zimo, drugod pa morate nanje počakati do pomladi. Povsod pa brez problema prezimijo zunaj. Za šopke nabiramo še zaprte cvetove, tako zdržijo v vazi do 5 dni.
Nasvet: tak aranžma ne zdrži dolgo v toplem stanovanju. Moj je bil lep pet dni. Najprej »gredo« žafrani, katere uvele cvetove sproti odstranjujemo, nato zvončki. Vsaj en teden pa vztrajajo trobentice, ker sem jih izkopala s koreninicami in jih bom nato posadila nazaj na vrt. En teden bo lepa tudi mačeha. Moja se je sama posejala in sem jo skupaj s koreninico postavila v aranžma. Da bo šopek lep čim dlje, manjkajoče rastlinice sproti nadomeščajte z novimi ali pa prazen prostor zapolnite z mahom, kakšnim drugim zelenjem ali vejico leske, mačic …
Zanimivost: v Botaničnem vrtu v Ljubljani pripravljajo letos že 10. festival zvončkov, ki bo od 28. februarja do 2. marca. Galantofili so ljubitelji in strastni zbiratelji zvončkov. Za posebne zvončke so pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Najdražji prodani zvonček v Sloveniji je bil zvonček z imenom Nova Gorica in ljubitelj je zanj odštel več kot 500 evrov.
Opozorilo: kljub razširjenosti pa so zvončki zavarovane rastline. V manjših količinah, to je, kolikor jih lahko stisnemo med tri prste – nekaj rastlinic, lahko naberemo v naravi za lastno »uporabo«. Nabiranje večjih količin in izkopavanje čebulic ali nabiranje semen pa je prepovedano. Kazen znaša od 100 do 300 evrov. Prodaja zvončkov iz narave je tudi prepovedana. Zagrožena kazen je lahko tudi več tisoč evrov. Sadike in tudi čebulice zvončkov je mogoče kupiti v vrtnih centrih, tako jih lahko posadite na ustrezno mesto na svojem vrtu, kjer se bodo sami množili in vas razveseljevali vsako pomlad. Zaščiteni so tudi tako imenovani veliki zvončki ali kronice (Leucojum vernum).
Objavljeno v reviji Jana, št. 7, 18. februar 2025.
