Zaradi odpornosti mikrobov proti antibiotikom po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre 1,2 milijona ljudi, od tega 35.000 v EU. Do leta 2050 se bo število smrti še zvišalo, ocenjujejo, da na dva milijona letno. A to je optimistična ocena, je na strokovnem srečanju, ki ga je o tej temi pripravil UKC Ljubljana, opozorila vodja predstavništva pisarne SZO v Sloveniji Melita Vujnović. »Če vse večje odpornosti bakterij proti antibiotikom ne zaustavimo, čez deset let ne bo učinkovitih zdravil za zdravljenje tudi zelo običajnih bolezni. Pozdravili se bomo ali pa tudi ne le še po naravni poti, kot pred sto leti.« Kdor torej ne bo imel dovolj močnega imunskega sistema, bo umrl.
Zakaj je odpornost bakterij tako resen problem?
Globalno povečanje odpornosti proti antibiotikom pomeni eno največjih groženj našemu zdravju, pa tudi zdravstvenemu sistemu, ki že zdaj kleca pod težo priliva bolnikov. Poročila globalnega sistema nadzora protimikrobne odpornosti in uporabe (GLASS) kažejo na skrb zbujajočo visoko odpornost med bakterijami, ki so zelo razširjene. Med najodpornejšimi so E. coli, Staphylococcus aureus (MRSA) in Klebsiella pneumoniae, pogosta črevesna bakterija. V Sloveniji okužbe s temi patogeni predstavljajo kar 80 odstotkov vseh okužb. Bolj ko je bakterija odporna, močnejše antibiotike uporabljajo za zdravljenje in manj vrst zdravil je na voljo. Ko je enkrat odporna proti vsemu, zdravniki nimajo več s čim zdraviti. Ta trenutek bo neizogibno prišel, če se ne bo ustavilo naraščanja odpornosti ali če ne bomo iznašli novih antibiotikov. Kljub drugačni predstavi naj bi namreč zadnjega v Evropi razvili pred dvajsetimi leti. Kako hitro se lahko znajdemo v taki situaciji, pa kažejo projekcije OECD, kjer pričakujejo, da bo že čez deset let odpornost bakterij dvakrat večja kot danes. Bolniki, ki se zdravijo v bolnišnici, so še dodatno izpostavljeni tveganju za okužbe, ki niso povezane z njihovo osnovno boleznijo, vključno z okužbami krvnega obtoka in operiranega mesta, kot je MRSA. Pogoste in pomembne bakterijske okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, so okužbe sečil zaradi katetra, okužbe krvnega obtoka zaradi intravenskih kanil in drugih naprav, pooperativne okužbe ran in pljučnica, povezana z ventilatorjem.
Bolnišnične okužbe so zelo pogoste, v UKC se bo besedah Tatjane Mrvič, vodje službe za preprečevanje bolnišničnih okužb, z njimi okuži kar vsak deseti bolnik. Pričakujejo, da se jih bo še več. »Pritisk na UKC je že tako velik, v času, ko je okužb največ, pa je še večji. Infrastruktura ne omogoča izolacije bolnikov in prava umetnost je namestiti bolnika tako, da je v čim manjši nevarnosti, da se okuži. Proti okužbam se lahko borimo samo z najosnovnejšimi ukrepi – higieno rok zaposlenih in razkuževanjem prostorov. Standard sodobne bolnišnice so enoposteljne ali največ dvoposteljne sobe, o katerih v UKC lahko le sanjamo. V takšni bolnišnici je vsaka soba lahko izolacijska, pri nas jih imamo morda 20 odstotkov. Problem so sanitarije, ki si jih deli več sob, dotrajanost opreme in pomanjkanje kadra, ki mora krožiti med preveč bolniki.«
Brez učinkovitih antibiotikov bi se vrnili v obdobje, ko bi se bakterijske okužbe nenadzorovano širile in postale neozdravljive, zaradi njih pa bi množično umirali. Zdravljenja in posegi, kot so presaditev organov, kemoterapija, intenzivna nega in mnogi drugi, ne bi bili več mogoči.
Skrb vzbujajoč trend je, da vse več ljudi po svetu v svojem črevesju že nosi odporne bakterije. Zaradi njih ne bodo nujno zboleli, so pa prenašalci. Ko okužijo bolnega ali imunsko ogroženega človeka, je ta lahko v smrtni nevarnosti. Ocenjujejo, da je tak prenašalec že kar vsak četrti človek. Tudi pri nas je čedalje več bolnih, ki v bolnišnico pridejo že okuženi, pravi Mrvičeva. »To pomeni, da so odporne bakterije tudi že v okolju, vodi in hrani. Starost ne igra vloge, imeli smo tako okužene dojenčke kot starostnike.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, 3. december 2024.
