Tisti pregovor, kar daš, to dobiš, očitno še kako drži. Naravo dobesedno obmetavamo s plastiko, pozabljamo pa, da brez nje ni hrane. In ko je narava polna plastike, bo ta našla pot tudi na naš krožnik. Če je plastika dovolj majhna, jo lahko sadje in zelenjava vsrkata skozi svoj koreninski sistem,ker je mikroplastike na pretek tudi v morju, kjer jo uživajo plankton in lupinarji, pa se tudi od tam skrb zbujajoče širi po prehranski verigi. Pivo, voda, sol, riž, sadje in zelenjava ..., tako rekoč nemogoče se ji je izogniti, ugotavljajo raziskovalci.
Izogibajte se zapakiranemu sadju
Raziskave o mikroplastiki opravljajo tudi na Biotehniški fakulteti UL. V njih sodeluje izr. prof. dr. Anja Klančnik z oddelka za živilstvo, ki nam je namignila, da nima smisla zasovražiti jabolka: »Večje tveganje predstavljata preostalo sadje in zelenjava, ki ju večinoma zaužijemo sveža, brez dodatne priprave oziroma toplotne obdelave, ki bi morebiti lahko zmanjšala prisotnost teh delcev. Predvsem na zelenjavo lahko preidejo delci mikroplastike iz tal, zemlje ali pa tudi s komposta ter iz zraka in vode in se tam kopičijo. Če so jabolka (ali karkoli drugega) pakirana v plastični embalaži, so lahko dodatno podvržena mikroplastiki, še posebej če so bila neustrezno skladiščena ter izpostavljena visokim temperaturam ali večkratni ponovni uporabi embalaže,« pojasnjuje.
Večje tveganje za srčni infarkt?
Ugiba se, da naj bi izpostavljenost mikrodelcem plastike pri ljudeh povečala tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. A sogovornica poudarja, da je še vedno premalo podatkov za konkretne zaključke o vplivu mikroplastike na zdravje. »Seveda pa je jasno, da obstaja potencialno tveganje, ki ga ne gre zanemariti. Na primer, nekatere študije kažejo, da je lahko mikroplastika nosilec kemikalij ali patogenov mikroorganizmov, ki bi lahko vplivali na človeško zdravje. Druge študije trdijo, da lahko mikroplastika v telesu povzroči vnetje in imunološki odziv celic.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 28. maj, 2024.
