Virologi, epidemiologi in strokovnjaki za javno zdravje so si enotni, da jo je človeštvo v primeru covida-19 še dobro odneslo. Kljub petim milijonom smrtnih žrtev neposredno zaradi virusa in približno 15 milijonom povezanih smrti je velika večina okuženih ozdravela. To ni bil tisti virus, ki bo nekoč zelo verjetno ogrozil civilizacijo, kot jo poznamo. Nedvomno bodo še druge pandemije, kot so že prej bile. Medtem ko je v štirinajstem stoletju trajalo več kot desetletje, da se je bubonska kuga razširila iz Kitajske v Italijo, je danes dovolj en sam potnik na letalu, da virus prečka svet v enem popoldnevu.
Po oceni iz leta 2021 je možnost podobnega nevarnega izbruha bolezni, kot je bil covid-19, vsako leto ena proti petdeset. Vsak od nas pa ima 38 odstotkov možnosti, da bo doživel novo pandemijo takšnega obsega. Morda naslednjič ne bo tako »blaga«. Morda bo nalezljiva kot ošpice in smrtonosna kot ebola. Morda ne naslednja, a verjetnosti račun pravi, da bo nekoč prišla. In kar koli si že mislimo o ideji sporazuma, s katerim bi narodi sveta nastopili proti bolezni kot združena fronta, dejstvo je, da se s takšno grožnjo nobena vlada in nobena država ne more spoprijeti sama. In dejstvo je, da si Svetovna zdravstvena organizacija zasluži vso kritiko, ki je je bila deležna ob spoprijemanju s covidom-19.
Skrivnostno načrtovanje
V primeru nove tako velike zdravstvene krize potrebujemo globalno sodelovanje, dober akcijski načrt, premišljene protokole in logistiko ter veliko mero solidarnosti. In to je v osnovi ideja in cilj novega Pandemičnega sporazuma ter prenovljenih Mednarodnih zdravstvenih pravil. Pogajanja o njih tečejo že približno dve leti in ves ta čas v javnosti vzbujajo zaskrbljenost. Nič čudnega, saj so odločevalci glede njih odločno preveč skrivnostni. Komaj kakšna novica ugleda luč sveta, odgovori pristojnih pa so nejasni in nedoločni. Pogajanja vodi meddržavno pogajalsko telo pri SZO, ustanovljeno posebej za pogajanja o tej pogodbi. Od marca 2022 so imeli pogajalci že vrsto srečanj, izhodiščni osnutek pogodbe, znan kot Zero Draft WHO CA+, je bil objavljen 1. februarja 2023 in potem že večkrat spremenjen, informacij in jasnih odgovorov pa je bore malo. Poleg o omenjenem sporazumu se pogajajo o prenovi Mednarodnih zdravstvenih predpisov (IHR), kjer je bilo predlaganih več kot 300 amandmajev. Ti predpisi so ključni mednarodni instrument o mednarodnem zdravju ter sestavljeni za preprečevanje, zaščito, nadzor in odziv zdravstvenih sistemov na širjenje bolezni prek meja držav. Skratka, velika in pomembna reč, ki se tiče nas vseh. Kljub temu pa smo o pogajanjih komaj kaj obveščeni, čeprav so tik pred zaključkom in s tem listine tik pred podpisom. Pri tem Slovenija ni nobena izjema, pomanjkanje informacij sproža pomisleke po vsem svetu. Ali bomo pri tako pomembni temi sploh imeli javno razpravo, se sprašujejo mnogi. Pozivi vladi, naj razjasni stališča Slovenije in ne podpiše sporazuma, dokler se o njem ne izrečeta širša zainteresirana javnost ter stroka, se vrstijo že dve leti. Med podpisniki zadnjega so tudi Dragan Marušič, Spomenka Hribar, Matjaž Hanžek in mnogi drugi. Ali se bo vlada odzvala s čim več kot le nekaj nekonkretnimi, a pomirjujočimi izjavami, bomo še videli. Vmes pa razjasnimo nekatera najbolj pereča vprašanja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 28. maj, 2024.
