V votlih očeh starke s koso ugledamo sebe
Slovenija še zdaleč ni edina evropska država, ki se je znašla na tem razpotju; prav v teh tednih in mesecih imajo podobne razprave tudi v Franciji, Irski in Veliki Britaniji. Evtanazijo (skovanka iz starogrških besed eu, »dobra«, in thanatos, »smrt«) ali, bolje rečeno, pomoč pri samousmrtitvi pa že imajo v celoti legalizirano na Portugalskem, v Luksemburgu, Švici, Španiji, Belgiji, Nizozemski in Avstriji; delno sta jo legalizirali Nemčija in Italija, kjer je pod določenimi pogoji dovoljeno neozdravljivo bolnim pomagati pri umiranju oziroma jim odtegniti zdravstveno oskrbo, s katero bi jim podaljševali bivanje v trpljenju. Po vzorih, pa tudi po opozorilnih zgledih iz teh držav je koalicija civilne družbe in gibanja za dostojno starost Srebrna nit na čelu pripravila omenjeni predlog zakona, ki poleg posameznikove svobode pri odločanju o končanju lastnega življenja vsebuje vrsto mehanizmov, ki naj bi učinkovito preprečevali zlorabo te svobode.
Predlog, o katerem bomo odločali na referendumu 9. junija, predpisuje, da lahko za pomoč pri samousmrtitvi zaprosi vsaka polnoletna oseba, vključena v shemo obveznega zavarovanja pri ZZZS, ki po lastni presoji doživlja neznosno trpljenje in ne more upati na izboljšanje zdravstvenega stanja. Pri tem, ali je to trpljenje resnično tako strašno, ima ključno besedo bolnik sam, zunanji opazovalci – zdravniki in psihiatri – pa bi svojo presojo o tem opirali na objektivne dejavnike, kot so diagnoza, prognoza in medicinska presoja, da nadaljnja obravnava ne zmore prinesti izboljšanja. Bolnik, ki izrazi željo po smrti, mora biti povsem sposoben samostojnega odločanja, predlog zakona pa ne omogoča pomoči pri predčasni smrti zaradi »utrujenosti od življenja«. Ljudje brez medicinsko dokazanih fizioloških razlogov in ljudje z depresijo ne bi bili upravičeni do te pravice – kar pomeni, da primeri, kot je evtanazija 28-letne Nizozemke Zoraye ter Beeku, ki je nedavno burila duhove po vsem svetu, pri nas ne bi bili mogoči.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 28. maj, 2024.
