Zgodbe

Legalizacija kulture smrti ali svoboda?

Vasja Jager
28. 5. 2024, 04.00
Deli članek:

Referendum o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja označuje izjemno pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenske družbe. Kajti ne gre zgolj za kozmetični popravek zakonodaje, temveč za kolektivno odločitev o sistemu vrednot, okoli katerih želimo odslej graditi našo skupnost. Nasprotniki predloga v njem vidijo dokončno legalizacijo kulture smrti, ki vodi v zanikanje svetosti življenja in posledično v družbeni razkroj, medtem ko so avtorji in drugi zagovorniki zakona prepričani, da šele z uzakonitvijo pravice do končanja svojega življenja vsakdo dobi svobodo, ki mu pripada.

Shutterstock
evtanazija

V votlih očeh starke s koso ugledamo sebe

Slovenija še zdaleč ni edina evropska država, ki se je znašla na tem razpotju; prav v teh tednih in mesecih imajo podobne razprave tudi v Franciji, Irski in Veliki Britaniji. Evtanazijo (skovanka iz starogrških besed eu, »dobra«, in thanatos, »smrt«) ali, bolje rečeno, pomoč pri samousmrtitvi pa že imajo v celoti legalizirano na Portugalskem, v Luksemburgu, Švici, Španiji, Belgiji, Nizozemski in Avstriji; delno sta jo legalizirali Nemčija in Italija, kjer je pod določenimi pogoji dovoljeno neozdravljivo bolnim pomagati pri umiranju oziroma jim odtegniti zdravstveno oskrbo, s katero bi jim podaljševali bivanje v trpljenju. Po vzorih, pa tudi po opozorilnih zgledih iz teh držav je koalicija civilne družbe in gibanja za dostojno starost Srebrna nit na čelu pripravila omenjeni predlog zakona, ki poleg posameznikove svobode pri odločanju o končanju lastnega življenja vsebuje vrsto mehanizmov, ki naj bi učinkovito preprečevali zlorabo te svobode.

Predlog, o katerem bomo odločali na referendumu 9. junija, predpisuje, da lahko za pomoč pri samousmrtitvi zaprosi vsaka polnoletna oseba, vključena v shemo obveznega zavarovanja pri ZZZS, ki po lastni presoji doživlja neznosno trpljenje in ne more upati na izboljšanje zdravstvenega stanja. Pri tem, ali je to trpljenje resnično tako strašno, ima ključno besedo bolnik sam, zunanji opazovalci – zdravniki in psihiatri – pa bi svojo presojo o tem opirali na objektivne dejavnike, kot so diagnoza, prognoza in medicinska presoja, da nadaljnja obravnava ne zmore prinesti izboljšanja. Bolnik, ki izrazi željo po smrti, mora biti povsem sposoben samostojnega odločanja, predlog zakona pa ne omogoča pomoči pri predčasni smrti zaradi »utrujenosti od življenja«. Ljudje brez medicinsko dokazanih fizioloških razlogov in ljudje z depresijo ne bi bili upravičeni do te pravice – kar pomeni, da primeri, kot je evtanazija 28-letne Nizozemke Zoraye ter Beeku, ki je nedavno burila duhove po vsem svetu, pri nas ne bi bili mogoči.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 22, 28. maj, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

Zanimivosti

profimedia-0941886169
Fotografija dneva

Pande zasedle letališče v Hongkongu

rep49-2024_naslovka
Zanimivosti

Lovci na upokojence: politična ozadja upokojenskih strank Vlada Dimovskega, Karla Erjavca in Pavla Ruparja

Andrej Vodušek, Sanja Brezočnik, Nejc Tisu, Štefan Šarkezi, Rok Pintar, Filip Koza
Pomembne mejnik

Rekord za Radio 1 80's: Slovenci vse bolj obožujemo hite iz osemdesetih

Foto 1
Zanimivosti

25 let Božičnega jogurta Zelene doline prinaša praznično knjigo Skrivnostni božični recept

image0
Pohitite

Le še 500 vstopnic za Aktualov rojstnodnevni koncert

par, odnosi, prepir
Partnerstvo

Rutina in samoumevnost sta eni najpogostejših uničevalk odnosov