Zagotovo je tokrat drugače kot vsa prejšnja leta, število policistov, ki so na pomoč prišli tudi iz Norveške in Danske, priča o resnosti situacije, a da bi Švedi množično bežali iz mesta, kot so poročali v vodilnem hrvaškem dnevniku, tega vsaj naši sogovorniki niso potrdili. Je pa Izraelcem vsekakor odsvetovano potovati tja, medtem ko izraelski predstavnici svetujejo, da ostane v sobi vse do svojega nastopa. Na generalki jo je precej ljudi v dvorani izžvižgalo.
Po pogovoru z nekaj Slovenci v Malmöju je videti, da jih Evrovizija ne gane preveč – če se le izogibajo središču mesta. Izven njega življenje poteka po ustaljenih tirih. »Sami ne čutimo povečane grožnje varnosti v našem vsakdanjem življenju. Vendar pa videti oborožene policiste povsod vseeno vzbuja nelagodje in občasno občutek, da bi morali biti prestrašeni zaradi nečesa. Sam bi si želel, da bi Evropska radiofuzna zveza (EBU) in Švedska jasneje zavzeli stališče do države, ki se vojskuje, tako, da ne bi dovolili nastopa umetnika, ki zastopa to državo, namesto da vložita vsa ta silna sredstva v policijo, varnostne službe in ostrostrelce v našem mestu,« meni eden izmed Slovencev, ki žive v tem švedskem mestu, trenutno odetem v mavrične barve.
Usodni dan
Za radijsko voditeljico Anjo Ramšak (Radio 1) je letošnja evrovizijska izkušnja že tretja po vrsti. Nikakor ne more zamahniti z roko nad tem, kar se dogaja, nad tem posebnim občutkom, ki vlada letos. »Občutek tukaj v Malmöju me spomni na neko preteklo obdobje v Sloveniji: helikopterji nenehno preletavajo mesto, ogromno je policistov, v areno greš lahko praktično samo s telefonom, drugega ne smeš imeti s sabo. Vse je treba odložiti. Bojimo se ne, ampak ko govorimo o nevarnosti terorističnega napada, se je treba zavedati, da so države na svetu, kjer je v tem trenutku zelo hudo, kjer so otroci v nenehni nevarnosti. Medtem ko tukaj govorimo o potencialni nevarnosti, nam v istem trenutku drugje razpada kos sveta.« Z Anjo smo se pogovarjali na dan drugega polfinalnega večera, ki ga nekateri imenujejo usodni dan – zaradi nastopa izraelske predstavnice. Dvajsetletni Eden Golan gotovo ni najlažje, je prikimala Anja, in tudi sama se bo na dan drugega polfinala obnašala drugače kot sicer: »Absolutno se bom izogibala množicam, ne bom šla v mesto, nikakor v velik nakupovalni center blizu arene – to se mi zdi idealen kraj za kakšen varnostno tvegan dogodek. Kraj, kjer bi lahko prišlo do česa. Sicer pa so varnostniki in policisti povsod: tudi v nočnih klubih, na zabavah, vse pregledajo – še nikoli ni bilo tako. Ne veljam ravno za paranoično osebo, a občutek je neprijeten. Obstaja pač realna nevarnost, da se nekaj zgodi. Danes ob 15. uri je napovedan propalestinski shod, vzporedno s tem pa potekajo tudi proizraelski protesti. To ustvarja tvegane razmere. Pravzaprav je v areni res še najbolj varno.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 14. maj, 2024.
