Ali mladi (pa ne samo oni) res zahtevajo preveč, če po zaključenem šolanju, zaposlitvi in prispevanju v državno blagajno želijo vsaj to, da bi jim država omogočila dostojno, predvsem pa dostopno življenje na svojem (ali vsaj najetem) koščku osebnega prostora? Razstava Dunajski model socialnih stanovanj, ki si jo do 14. aprila lahko ogledate v celjskem Muzeju novejše zgodovine, prikazuje izjemen model s stoletno tradicijo, edinstven v Evropi, ki se je izkazal za nadvse uspešnega. Ogledati bi si jo morali vsi v tej državi odgovorni za stanovanjsko problematiko, ki postaja iz dneva v dan hujša.
Kar približno šestdeset odstotkov Dunajčanov živi v občinskih stanovanjih, ki jih subvencionira mesto Dunaj, s čimer zavirajo cene na zasebnih trgih. Do občinskega stanovanja je tam upravičen vsakdo, katerega neto mesečni dohodek ne presega 3.506 evrov. Povprečna avstrijska mesečna plača znaša približno 2.300 evrov, kar pomeni, da so občinska stanovanja tam dostopna tudi tistim s solidno plačo. To je prihodnost, ki si je pobudniki razstave želijo tudi za Slovenijo. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, je odprtje pospremil z razmišljanjem: »Potreba, želja in tudi pravica do dostojnega prebivališča in doma je univerzalna in brezčasna. Zato smo se na pobudo Mestne občine Celje in Avstrijskega kulturnega foruma z velikim veseljem odzvali povabilu, da pod našo streho gostimo razstavo Dunajski model socialnih stanovanj, ki je, tudi zgodovinsko gledano, eden najuspešnejših modelov, izjemen primer urejanja stanovanjske, posledično pa tudi socialne in kulturne problematike.«
Cenovno dostopna stanovanja so na Dunaju prioriteta!
Dunaj se uvršča med mesta z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. Kathrin Gaál, dunajska mestna svetnica za ženske in stanovanjske zadeve, meni, da k temu pomembno prispevajo prav socialna stanovanja. »V primerjavi s številnimi drugimi mesti najemnine in cene nepremičnin na Dunaju niso prepuščene le prostemu trgu. Ravno nasprotno: stanovanja so javna naloga in sodijo k storitvam splošnega pomena,« pojasnjuje. Že več kot sto let je pri njih zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj politična prednostna naloga. Mesto vsako leto za nove stavbe, prenovo in neposredno finančno podporo za ljudi s posebej nizkimi dohodki nameni približno 500 milijonov evrov. Velik delež subvencioniranih stanovanj vpliva na nižanje cen na zasebnem trgu in zagotavlja socialno mešanost mesta. Posebnost Dunaja je, da iz naslova stanovanja ni mogoče razbrati, koliko kdo zasluži. Na to so ponosni.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12., 19. marec, 2024.
