Poročila sta se zelo mlada, Marija jih je štela 23, Ivan dve leti in pol manj. Danes bi marsikdo odvrnil, da je to veliko prehitro za poroko, a Marija odgovarja: »Ko pride trenutek, da si želiš biti čim več časa skupaj in bi rad skupaj ustvarjal na vseh področjih, se moraš poročiti. Odlašanje s poroko zavira ustvarjalnost. Midva sva se poročila kot študenta, pa naju to pri študiju ni ustavilo. Še bolj sva študirala, čez dve leti sva dobila prvega otročička, najina ljubezen pa je le še rasla.« Ivan se pridruži pogovoru: »Bila sva precej nekonvencionalna, jaz nisem padel na kolena in vprašal Marijo, ali bi bila moja punca, tudi je nisem uradno zaprosil za roko. Preprosto sva postala par, čeprav se o tem niti nisva pogovarjala. Tudi se nisva pogovarjala o tem, da ji bom kupil zaročni prstan, saj kot študenta nisva imela denarja za to. Komaj sva ga zbrala za poročna prstana, celotno poroko sva si plačala sama, iz denarja, ki sva ga zaslužila s fotografiranjem, jaz sem bil vmes tudi policaj na križiščih, telefonist, delala sva na vseh koncih in krajih,« se spominja, medtem pa se Marija prav po najstniško zadovoljno nasmiha.
Poroka je bila samoumevna
Prišla je sama po sebi, z njo se nisva pretirano obremenjevala, nadaljuje Ivan. »Preprosto sva začutila, da sva za skupaj, in od tistega trenutka sva bila kot rit in srajca. Nisva razmišljala kot jaz in ti, ampak kot midva. Starše sva obvestila, kdaj se bova poročila, skupaj sva si izbrala obleki in vse drugo. Bilo je tako neformalno, da me Marija še zdaj včasih poheca, ali jo bom kdaj zaprosil za roko.« Ker nista imela denarja, sta na poroko povabila samo 30 najožjih družinskih članov, šli so na kosilo, nato pa sta zvečer v študentskem naselju vse povabila na palačinke. »Kdo bi rekel, da sva odštekana, ampak če preveč razmišljaš, kako bo vse izpadlo, postane to čisto preveč zakomplicirano. Ni treba, da je vse do potankosti pošlihtano,« je prepričana Marija.
Partner te ne sme ovirati
Poleg tega, da sta hotela skupaj živeti, sta želela v življenju kaj postati, nekaj narediti iz sebe. Čeprav je Marija zaradi rojstva otrok vmes malce prekinila s študijem – ko je Ivan odšel v vojsko, sta imela že dva – je kasneje, pri 35 letih in treh otrocih, vseeno diplomirala. »Ljubezen je bila prva, ustvarjalnost obeh pa druga stvar, ki nama je bila obema zelo pomembna. Ko se poročiš, ne smeš pozabiti na svojo ustvarjalnost. Če ne smeš ustvarjati na svojem področju, te namreč nekaj ovira, kar pa se ne sme zgoditi. Nič te ne sme ovirati, partner te ne sme ovirati. Kot človek se še vedno moraš izpopolnjevati, ljubezen je samo nadgradnja.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v posebni izdaji revije Jana POMLAD, 26. 2. 2024.
