Jaron Lanier je 63-letni ameriški računalničar, vizualni umetnik, filozof, tehnoljub, skladatelj in ne nazadnje eden od pionirjev virtualne resničnosti. Delal je pri Atariju, sodeloval pri aplikacijah za Splet 2.0, zaposlen je bil pri Microsoftu … Skratka je eden tistih, ki so aktivno sodelovali pri tehnologiji, ki nam danes kroji življenje. Kot je Alfred Nobel težko prenesel, kako so njegov izum – dinamit – zlorabili za uničenje, tudi Lanier ni zadovoljen s posledicami, ki jih ima za svet tehnologija, ki jo je pomagal ustvariti. Ko je opazil, kako so poslovneži začeli izkoriščati naše podatke in iz povsem pozitivnih zamisli ustvarili današnji svet, kjer je uspeh, če ljudi zasvojiš, izkoristiš, deprimiraš, se je odločil za pisanje te knjige, ki poziva k spremembam. Predvsem spremembam družbenih medijev, kjer bi morali postaviti poslovni model na novo. Čeprav so ga kolegi in celo prijatelji obsojali, češ da je žvižgač in izdajalec, se kot soustvarjalec sveta, kakršnega imamo danes, počuti odgovornega in dolžnega, da javnost opozori ter pozove k spremembam.
Knjiga je v izvirniku izšla že leta 2018, a je danes samo še bolj aktualna. Seveda bi Lanier zdaj lahko dodal še veliko več primerov, ki dokazujejo, kakšne negativne spremembe doživljamo zaradi družbenih medijev, ampak tudi s primeri, ki so mu že prižgali vse alarme, medtem ko smo bili večinoma še vsi navdušeni nad novimi zmožnostmi tehnologije, je razlogov za premislek več kot dovolj. Oziroma vsaj deset, kot pravi že v naslovu knjige. Vsakega od njih podrobno obdela po poglavjih.
1. Izgubljate svobodno voljo
B. F. Skinner je eden najbolj znanih znanstvenikov, ki so proučevali vedenje. S svojimi poskusi je pokazal, kako hitro se živali naučijo nekega vedenja, če so nagrajene s priboljški. Seveda tudi ljudje s časom spreminjamo svoje vedenje, saj se prilagajamo okolici. V partnerskih odnosih se, na primer, učimo zaupanja in odvajamo ljubosumnih izpadov. Lahko tudi nekoga izurimo in spremenimo, ne da bi ta to sploh vedel, a do pred kratkim se to ni dogajalo pogosto. Algoritmi, ki jih uporabljajo družbeni mediji, pa manipulirajo z nami, ne da bi se mi tega sploh zavedali ali si to želeli. Uporabniki družbenih medijev dobivajo nagrade (všečke in podobno), ki vplivajo na naše vedenje, poleg tega pa prinašajo družbeni pritisk. »Težava ni v spreminjanju vedenja samega po sebi. Problem je vztrajno, mehansko, tudi nesmiselno spreminjanje vedenja v družbi nevidnih manipulatorjev in brezčutnih algoritmov,« svari Lanier, ki opozarja na to, koliko denarja prinaša recimo Facebooku dejstvo, da smo zasvojeni s tem medijem.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5., 30. januar, 2024.
