Petnajst let pozneje je Jure Šterk še vedno pogrešan, vendar nihče več ne verjame, da se bo še vrnil domov. Najverjetneje je padel s krova, vse okoliščine kažejo na to. Mesece po pomorščakovem izginotju so njegovo jadrnico Lunatic našli, a prazno, brez kapitana.
Bil je slovenska jadralska zvezda, v niti sedem metrov dolgi jadrnici, bolj lupinici kot pravi barki, je – tako Wikipedija – »petkrat padel v morje, štirikrat je izgubil ali resno poškodoval krmilo, petkrat je tudi resneje nasedel, a je vedno jadrnico rešil brez tuje pomoči«. Vmes med potovanji je doma pisal knjige o svojih pustolovščinah. Decembra 2007 se je odpravil na pot, izkazala se je za njegovo zadnjo: odplul je z Nove Zelandije, tam bi moral potovanje tudi končati, pa ni nikoli več priplul nazaj. Po radiu se je zadnjič oglasil 1. januarja 2009, v ladijski dnevnik je zadnjič pisal dan pozneje. Kaj je bilo potem, samo še ugibamo. Njegova jadrnica je še mesece sama blodila po oceanu.
Jure kdo?
Na začetku oktobra 2023 je bilo ime Jureta Šterka znova v medijih – a tokrat samo indirektno povezano z morjem. Tole je bil glavni razlog: Festival slovenskega filma je otvoril film Šterkijada, ki ga je napisal in režiral Juretov sin Igor. Angleški naslov filma je Lunatic, na prvi pogled po imenu Juretove zadnje jadrnice, a v resnici tudi oznaka Jureta samega. Lunatic v angleščini pomeni norec. Ljubeč poklon očetu? Niti ne …
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. št. 3., 16. januar, 2024.
