Tako kot pred letom dni je bila za isti dan napovedana stavka zdravnikov. Lani je bila ta potem odpovedana, letos so zdravniki mrkih obrazov stavkali. Tudi tisti, ki so potem odhiteli na drugi šiht v ambulante zasebnikov. Duh Gordona Gekka je še vedno zelo živ. In dobiva nov zalet. Gordon Gekko, grabežljivi borzni posrednik iz filma Wall Street (1987), utelešenje neoliberalizma, tisti, ki je radostno oznanjal, »greed is good«, pohlep je dober, je spet tu. Nič se ni omehčal, če kaj, je sedemintrideset let pozneje še trdneje prepričan, da je pohlep njegova pravica.
V torek popoldne se je sredi Ljubljane zbralo nekaj jeznih ljudi, da v imenu amorfne gmote povzdignejo glas. Prešernov kip nad njimi je voljno statiral kot čakajoči bolnik in muza je žalobno zrla v novoletne lučke, ki niso delovale nič praznično. Ko je slišala, kaj so povedali govorci, je bila videti še bolj poklapana – Jaša Jenull, Mateja Kožuh Novak, Matjaž Hanžek, Vinko Möderndorfer, Andrej Rozman Roza, Nevenka Lekše, Dušan Keber so govorili o stvareh, ki niso lepe. In Jani Kovačič je pel o njih.
Tole so med drugim povedali: da se je lani zdravnikom plača povprečno dvignila za 600 evrov, zdaj pa starejši zdravniki zase zahtevajo nov plačni razred, v katerem bi imeli višjo plačo, kot jo imata predsednica države in predsednik vlade. Že zdaj ima 40 odstotkov zdravnikov plače, ki so primerljive s plačami najvišjih funkcionarjev države.
Da so zdravniki v zgodovini te države stavkali največkrat od vseh poklicev, doslej enajstkrat – ampak niti enkrat v obdobju Janševih vlad. V nobeni od stavk zdravniki niso zahtevali ničesar v korist pacientov.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. št. 3., 16. januar, 2024.
