Verjetno ni pretiravanje, če rečemo, da si povprečna Slovenka in Slovenec predstavljata Evropsko komisijo in evropski parlament kot nekakšna krožka dolgočasnih kravatarjev, ki pridigajo o človekovih pravicah, sprejemajo nerazumljive direktive in z lopatami razmetavajo milijardne subvencije, s katerimi župani na slovenskem podeželju potem veselo asfaltirajo makadam po rovtah ter postavljajo vinogradniške muzeje. V resnici sta tako Evropska komisija kot evropski parlament hudo mogočni instituciji, ki v mnogočem vplivata na življenje približno pol milijarde Evropejcev, med njimi tudi nas. In prav te dni se po bruseljskih ulicah, bleščečih kavarnah in restavracijah, udobnih pisarnah, predvsem pa po zavitih hodnikih, zatohlih sejnih sobah in dvoranah evropskega parlamenta, kot ste lahko brali tudi že v Jani, bije nov boj za našo demokracijo, naše okolje in naše zdravje.
Staro flamsko mesto je eno od središč zahodne civilizacije, v njem pa je skoncentrirana moč, kakršno najdemo kvečjemu še v kakšnem Washingtonu – in ta moč mika marsikoga, še najbolj pa tiste, ki so že tako ali tako privilegirani, prislovični en odstotek najbogatejših Zemljanov, ki na račun preostanka človeštva najučinkoviteje pleni naš planet. Prav vse svetovne korporacije ter večja menedžerska in industrijska združenja imajo v evropski prestolnici svoje lobiste ali najemajo lobistične profesionalce iz posebej za to specializiranih firm. Prek njih nato kapitalizem širi svoje sluzaste lovke po Evropski komisiji in evropskem parlamentu, pritiska na nasprotnike, se brati s podobno mislečimi in spodkopava skupno dobro v korist izbrane elite. Leta 2022 je v Bruslju delovalo 360 uradno registriranih lobistov, v praksi jih je neprimerno več – vseh ljudi, ki naj bi uradno ali neuradno svetovali evrokratom, se z njimi dobivali na sestankih in večerjah, tiščali njihovim tajnicam v roke svoje predloge in elaborate, po potrebi pa tudi podkupovali ter ponujali mastno plačane službe, naj bi bilo v Bruslju okoli 25.000.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2., 9. januar, 2024.
