»Ali bo družbeno sprejemljivo, da bo skromen davkoplačevalec pomagal obnoviti podjetje, ki bo jutri dajalo lastniku profit, davkoplačevalec pa ne bo nič imel od tega?«
»Veliko znakov kaže, da se nam bo leto 2024 zdelo dolgočasno in sivo. A ne zato, ker se ne bi nič dogajalo, temveč ker so nas časi od leta 2019 tako nasitili s pandemijo, vojnami, točo, sušami, poplavami, požari, inflacijo, gospodarskim razpadanjem po vsem svetu, borbo za nove politične in gospodarske prevlade ter podobnim, da bi nas lahko presenetil zgolj še prihod vesoljcev ali padec usodnega meteorita na naš planet. A pod površjem bo leto 2024 zagotovo polno zasukov in vzpostavljanja sveta na novo. Kako to vem? Ker se vse to že dogaja, le opazi se za zdaj bolj slabo,« je slikovit prof. dr. Maks Tajnikar, od začetka lanskega leta upokojeni doktor ekonomije.
Konec življenja na kredit
»V Sloveniji se spreminja model gospodarske rasti. Še v letu 2019 je Šarčeva vlada končala s pozitivnim saldom v državnem proračunu, potem pa se je s covidom-19 začelo obdobje radikalnega zadolževanja. Najprej je virus priklenil delovno silo na postelje in ustavil gospodarsko dejavnost, potem so z vojno v Ukrajini nastali energetski šoki, kakršnih nismo pomnili, ustavila se je gospodarska rast v naših glavnih gospodarskih partnerjih. V teh letih se je državni proračun zadolžil za okroglih šest milijard evrov, če ne štejemo več kot dve milijardi proračunskega dolga v lanskem letu. Denarni BDP pa je narasel za deset milijard. Naš standard in kupna moč sta se v teh letih povečala v celoti na kredit – z zadolževanjem v tujini. Gospodinjstva so potrošila več, kot so ustvarila, podjetja so investirala več, kot so prihranila, državni proračun je potrošil več, kot je pobral z davki. Ta model gospodarske rasti, ki je še vedno vodil do občutka rasti, se bo v letu 2024 dokončno izpel. Zgolj potrošnja zaradi popoplavne obnove bo ta pojemek malo zamaknila in ga naredila vidnega šele ob koncu leta 2024 in v letu 2025. Zunanje zadolževanje se medtem ustavlja, saj obrestne mere rastejo, dostop države do tujih kreditov je vse bolj zaprt, nastopajo tudi fiskalna pravila EU. Nemško gospodarstvo in izvoz Slovenije v celoti, ki sta bila še pred letom 2019 glavno gibalo gospodarske rasti v Sloveniji, sta se vsaj za nekaj časa ustavila. Industrijski izvoz, ki že desetletja daje ugleden standard Slovencem, je ob pretresih na energetskem področju obstal. Z novimi igralci gospodarske rasti, kot je Kitajska, nismo znali vzpostaviti povezav, koristnih za nas. Leto 2024 bo z vidika gospodarske rasti za Slovenijo zelo zelo skromno, zlasti v primerjavi z rastjo pred letom 2019. A kot pravijo vremenarji: dejanski občutek bo porazen, slabši od številk.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2., 9. januar, 2024.
