Železniki, 18. september 2007. 45 minut, 140 litrov dežja na kvadratni meter. V slabi uri je Selška Sora narasla do višine pet metrov in pol, njena gladina je bila najvišje v zgodovini meritev. Strahovita moč vode je vzela tri življenja, trgala mostove, ceste, drevesa, iz hiš odnašala opremo. Deroča voda je povzročila za skoraj 70 milijonov evrov škode. Letos avgusta, ko je Slovenijo prizadela najhujša ujma v zgodovini naše države, iz Železnikov ni bilo slabih novic. Kako to? Ker so ukrepali tudi sami!
Marko Gasser, župan občine Železniki, pove, da je k dobrim novicam pripomoglo več stvari. »Imeli smo srečo, da je padlo manj padavin kakor drugje. Na postaji Žiri so denimo v štiriindvajsetih urah namerili več kot 230 milimetrov padavin, pri nas v istem obdobju približno sto milimetrov. Tudi odzivnost prebivalcev je bila zaradi spomina na katastrofo pred 16 leti zelo dobra. Najpomembnejše dejstvo pa je, da se je država po katastrofi leta 2007 lotila urejanja strug in vodotokov. Sploh lani so pospešeno skrbeli za poplavno varnost porečja Selške Sore, in to je bilo ključno, da ob teh poplavah naša občina ni bila močno prizadeta. Brez teh ukrepov bi bili tudi mi spet pod vodo.« Do danes, pove župan, so v njihovi občini zgradili 59 zaplavnih pregrad, čez dve leti naj bi bil dokončan še zadrževalnik visokih voda. »Ta bo – gradijo ga pod naseljem Suša – zadržal več kot milijon kubičnih metrov vode.«
Zadrževalniki, ključni za preprečevanje katastrof
Rešitve za najbolj kritična območja, razloži Gasser, so zadrževalniki visokih voda, ki zadržijo vodni val, in pa seveda zaplavne pregrade, to so manjši zadrževalniki vode, ki zadržujejo in upočasnijo naplavine, da se voda enakomerneje spušča po strugi. Pove, da tako težave s poplavami odpravljajo v večini alpskih držav. »Težava je v tem, da naša država za urejanje vodotokov namenja premalo sredstev. Samo za porečje Zgornje Save, kamor spada tudi Selška dolina, so za vzdrževalna dela in investicije namenili 2.600.000 evrov. Od tega denarja so 150.000 evrov porabili za čiščenje zaplavnih pregrad. Mi smo direkcijo RS za vode večkrat pisno opozorili, da je pregrade treba pogosteje čistiti. Tiste, ki so določene kot zelo pomembne, je denimo treba čistiti, ko so 20-odstotno napolnjene. Pregrade z oznako pomembne in manj pomembne pa se lahko čistijo redkeje.« Obstajajo pa tudi pregrade, razloži Gasser, ki jih ni treba prazniti. »To so stabilizacijske pregrade, ki imajo nalogo, da zadržujejo in spuščajo določene količine vode ter tako stabilizirajo brežine, preprečujejo erozijo in plazenje pobočij.« Ker pregrade letos niso bile primerno očiščene, se je župan Gasser 4. avgusta, ko se je začelo usodno deževje, odločil, da jih očistijo na lastno pest. Občane je preko družbenih omrežij pozval, naj se aktivirajo: »Vse, ki imate to možnost, prosim, da z razpoložljivimi orodji, stroji in mehanizacijo posegate v vodna telesa. Kot župan vam izdajam dovoljenje, da to storite, četudi gre za vodotoke, ki so v pristojnosti države. Čistite hudournike, odstranjujte nanesen material, seveda ob zavedanju, da je treba najprej zaščititi svoje življenje. Občina vam bo pokrila vse stroške, nastale z intervencijami, s katerimi bo preprečena škoda na zasebni ali javni lasti, prevzeli bomo tudi morebitno kazensko odgovornost za poseganje v zadeve v pristojnosti Republike Slovenije.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.
