Zakon o energetski politiki ne posega v ogrevanje obstoječih stavb, temveč novogradenj
Najprej zmanjšati porabo!
»Slovenski potrošniki, tako gospodinjstva kot gospodarstvo, so veliki energijski potratneži. Morda zato, ker se rast rabe energije enači z razvojem ali ker država s cenejšimi energenti blaži energetsko revščino. Raba energije v stanovanjih je občutno višja kot v državah EU, poleg tega je naš stanovanjski fond slab, vsaj 33 odstotkov gospodinjstev biva v neprimernih stanovanjih, imamo najslabšo kakovost notranjega zraka,« je oster Matjaž Valenčič, diplomirani inženir strojništva in neodvisni energetski strokovnjak, strokovni vodja portala za energetsko svetovanje ZaEnSvet. Najprej bi se morali lotiti zmanjšanja porabe energije in energentov, je prepričan. »Varčevanje z energijo se začne doma, vendar pravilno. Preprosti energetski pregled lahko naredijo stanovalci sami: zabeležijo vsakodnevna opravila v svojem domu, ki vplivajo na rabo energije, in analizirajo bivalne navade – ogrevanje, prezračevanje, umivanje, segrevanje vode, kuhanje, likanje, gledanje televizije, rabo zamrzovalne omare, pranje, ugašanje luči. Nato naj pregledajo račune za energijo v zadnjih nekaj letih. Koliko je bilo porabljenega energenta za vsako kurilno sezono? Iz rabe energije za ogrevanje, prezračevanje in toplo vodo ter ogrevane stanovanjske površine se izračuna grelno število (glejte okvir). Za informacijo, potratne stavbe imajo grelno število nad 300, učinkovite ga imajo pod 25, pasivne pa pod 15 kWh/m2a. Samo s spremembo bivalnih navad je mogoče znižati strošek energentov za 20 odstotkov. Sledi seveda premislek o energijski sanaciji stavbe: toplotni izolaciji ovoja, energijsko učinkovitih oknih in mehanskem prezračevanju z vračanjem toplote, menjavi kurilne naprave, vgradnji sončne elektrarne … Cilj energetske sanacije naj bo kakovostno bivanje ob nizkih stroških, manjši rabi energije in prehodu na obnovljive vire.«
Spremembe so pri novogradnjah
Kaj pa predlog Zakona o energetski politiki (ZEP), ki je v obravnavi in del svežnja energetskih zakonov, prinaša gospodinjstvom? »ZEP načeloma ne posega v obstoječo energetsko oskrbo stanovanjskih stavb, določa le prednostno rabo energentov tako, da imajo obnovljivi viri prednost pred neobnovljivimi. Spremembe so namenjene zlasti energijski oskrbi novogradenj, saj načeloma prepoveduje projektiranje in vgradnjo naprav na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter omejuje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v strnjenih naseljih. Tudi prepoved ogrevanja na elektriko ali premog, ki izhaja iz drugih zakonov, še vedno velja. Precej bolj omejujeta Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in zlasti Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES3). Slednji nedvoumno navaja omejitve pri projektiranju in gradnji novih stavb, rekonstrukciji obstoječih ali njihovih delov ter pri vzdrževanju in spremembi namembnosti.«
So sončne elektrarne še dobra naložba?
»Po sedanji shemi samooskrbe, ki velja za tiste, ki bodo do konca tega leta dobili soglasje elektrodistributerja in najpozneje do konca naslednjega leta vgradili sončno elektrarno, velja, da je omrežje navidezni hranilnik. Presežek elektrike se odda v omrežje in manko se vzame iz omrežja. Vendar presežek ne bremeni omrežja, saj ga prevzame bližnji sosed. Samooskrbo priporočam! Pohitite! Povprečna raba gospodinjstva je 4.400 kWh letno, približno 80 evrov mesečno. Samooskrbna elektrarna moči 4 kW stane približno 5.000 evrov in se iz prihrankov elektrike povrne v sedmih letih, delovala pa bo 30 let. Gospodinjstvo, ki uporablja toplotno črpalko in električni avto, potrebuje nekoliko močnejšo in dražjo sončno elektrarno, vendar se naložba povrne hitreje. Nova shema samooskrbe ima preveč neznank, da bi jo lahko primerjali s sedanjo shemo. Verjetno pa bo smiselno dograditi akumulatorje za lastno nočno rabo elektrike.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 10. oktober, 2023.
