Zgodbe

Mostovi povezujejo kraje, ljudi in generacije

RENATA UCMAN
14. 9. 2023, 07.00
Deli članek:

Na Slovenskem imamo več sodobnih, lepih mostov – eden najlepših je veličastni Puhov most čez reko Dravo na Ptuju –, pa tudi stare, zgodovinske mostove z izjemnimi zgodbami, kot je Solkanski čez Sočo, največji kamniti most na svetu. Rok Mlakar je pooblaščeni gradbeni inženir, projektant mostov in vodja projektov v podjetju, skupaj s timom avtor večkrat nagrajenih mostov po Sloveniji in tujini. Po avgustovskih poplavah se še bolj zavedamo, kako pomembno ti mostovi povezujejo kraje in ljudi.

Arhiv sogovornika
mostovi Solkan

»Nikakor ne bi mogel trditi, da so mostovi bolj ali manj primerni oziroma lepi za slovensko okolje. Tudi lepota mostov ima različne oblike, sploh pa je to subjektivna opazka. Most je izrazito inženirski objekt, ki je v primerjavi z drugimi objekti izpostavljen veliko večjim obremenitvam. V prvi vrsti mora biti najprej izvedljiv, trden, varen in trajen,« pojasnjuje Rok Mlakar, pooblaščeni gradbeni inženir, odgovorni projektant mostov in vodja projektov v podjetju Ponting d.o.o. v Mariboru, kjer je že 23 let. Za svoje delo je prejel več nagrad. Nad projektiranjem mostov se je navdušil med delom v tem izjemnem inženirskem biroju, ki ima izreden, visoko strokoven delovni kolektiv, ustanovila pa sta ga dr. Viktor Markelj in dr. h. c. Marjan Pipenbaher.

Umetnost oblikovanja mostov

»Po mojem mnenju je lep most tisti, ki mu kot projektant ne moreš več ničesar vzeti, ničesar pa mu tudi ne bi več dal. V obliki lepega mostu se zrcali potek sil, ki jih prenaša, brez odvečnih in nepotrebnih detajlov. To je zame umetnost oblikovanja mostov, vse drugo je hitro kič. Vsekakor tudi okolje vsakemu mostu da del karakterja, lepote. Kot projektant vedno stremim k temu, da poskušam v lokacijo umestiti najprimernejšo obliko mostu, ki jo potem s pomočjo inženirskih znanj izpopolnim do končne podobe. Lepota mostu so zame tudi sodobnost, inovativnost ali posebnost tehničnih oziroma tehnoloških rešitev, ne samo izključno videz mostu.«

Arhiv sogovornika
mostovi Tremerje

Različni in lepi

A vseeno, kateri mostovi v Sloveniji se mu zdijo najlepši? »Veliko različnih in lepih mostov  imamo. Tudi tehnična dediščina mostov pri nas je izjemna in izkazuje dolgo tradicijo razvoja inženirske stroke. Med starejšimi bi izpostavil Solkanski most, nekdanja železniška viadukta – Borovniški in Pesniški, Napoleonov most pri Kobaridu, most čez Kokro v Kranju in Stari oziroma Glavni (Rdeči) most v Mariboru. Med novejšimi bi se v kategoriji najlepših mostov v mojih očeh znašli viadukt Črni Kal, most čez Muro, najnovejši železniški viadukt Pesnica in Puhov most na Ptuju. Med manjšimi mostovi za pešce in kolesarje pa so to Studenška brv v Mariboru, Ribja brv in Žitni most v Ljubljani, kolesarski most v Tremerjah, leseni most Kamjne – Polje pri  Bohinju, nadhod Sonce v Rogaški Slatini ter najnovejši most za pešce in kolesarje Irča vas v Novem mestu.«

Arhiv sogovornika
Puhov most

Izjemni Puhov most čez Dravo

Puhov most na Ptuju je med sodobnimi mestnimi mostovi res nekaj posebnega. »Preprosto je lep, poleg tega pa tehnično in tehnološko prava inženirska mojstrovina. Njegova oblika in videz izhajata iz robnih pogojev umestitve v okolje na zgornjem robu Ptujskega jezera in v dno glavnih vedut starega mestnega jedra Ptuja, ki jim dominira Ptujski grad. Vrhunsko inženirsko znanje, spretnost in pogum, na drugi strani pa spoštovanje obstoječega in ponižnost, skromnost ter prefinjen občutek za estetiko so na koncu dali rezultat, ki je vrhunski ne samo v slovenskem, temveč tudi v svetovnem merilu.«

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 37, 12. september, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!