Na prelomu iz sedmega v osmi mesec bi moral biti Kras od sonca ožgan. Porumenel in izsušen. Obilno deževje in čisto nore nevihte so letošnjo poletno podobo pokrajine pod zaščito Unesca v okolici Škocjanskih jam ohranile zeleno. Kot bi bil maj, je sence in vode v izobilju, pohodni čevlji pa se spopadajo namesto s kraškim kamenjem in gruščem kar z blatnimi lužami.
Odpravili smo se torej na družinsko pohajkovanje v okolici Škocjanskih jam, Vremščice, Škocjana, Matavuna, Divače. Na stiku Krasa in Brkinov nas je v svoje nedrje sprejela presenetljivo zelena in tiha pokrajina. Tja smo šli po mir za razmislek. O naravi, o nas, o naši perspektivi.
Narava ima svoje načrte
Mnogo milijonov let je gradila Škocjanske jame. V naslednjih milijonih let bo skoraj gotovo »podrla« svoj in Unescov spomenik. Erozija pač. Upam pa, da ne bo erodirala tudi človeka, ki se vse bolj izkazuje kot zemeljski problem. Znana je anekdota o pogovoru med dvema planetoma, ko eden od njiju potoži, da ima bolezen. Drugega zanima, kaj ga teži, in prvi mu odgovori, da ima »človeka«. Drugi se nasmehne in iz lastne izkušnje potolaži prvega: »Zoprna reč. A hitro mine!«
Upajmo, da ljudje najdemo zasilno zavoro prej, kot nas iz raja, ki nam je bil dan, odplakneta in izžgeta voda ter ogenj.
A s človeško pametjo in zasilno zavoro je dostikrat križ. Medtem ko tiha narava vabi v mir, ljudje na bližnji avtocesti med Ljubljano in Koprom stojijo v reki pločevine ter si vsi po vrsti žele na en in isti cilj. Morska obala. Zapovedan filmski prizor odmora. Fotka, Snapchat, Instagram … fino se imamo!!!
Mi smo se odločili za vlak in samotne kotičke narave. Še se najdejo oaze brez digitalne vsedosegljivosti. V popolni tišini jutranjih ur smo najprej obiskali Vremščico, prijeten planinski podvig na razgledno točko, ki se dviga dobrih tisoč metrov nad morjem. Če je sreča, se vidi daleč. Nanos, Kras, Vipavska dolina, Snežnik. In obenem s predihanimi pljuči in možgani globje razumevanje družbe ter sveta.
Še bolj kot k Vremščici nas je vleklo k Reki. Skrivnostna reka, ki s svojim tokom nad in pod zemljo buri domišljijo, ponuja res prava filmska prizorišča, ki se jih ne bi sramovalo kako nadaljevanje Vojne zvezd ali Avatarja. Reka, ki izvira pod Snežnikom, s svojimi skoraj 1800 metri nadmorske višine najvišjim nealpskim vrhom v Sloveniji, ponuja zeleni mir vse do vasi Škocjan. Kjer pa se zgodi naravno čudo.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 32, 8. avgust, 2023.
