Pred kdo ve koliko milijoni let so jih »zgradili« oceanski vulkani, ki se občasno še oglašajo z blagimi potresi, nase pa opozarjajo s številnimi izviri vroče vode. Otoki slovijo po bujni cvetoči vegetaciji, ki ti s svojo lepoto jemlje dih. Čudoviti so tudi v glavnem neprehodni gozdovi, podobni džungli, z raznovrstnim drevjem, ki ga pri nas ne poznamo. Azori nimajo zime in zelenijo vse leto, črni ali včasih tudi rdečkasti pa so visoki vulkanski hribi. Pomorščaki so otočje odkrili šele v petnajstem stoletju in leta 1493 se je na otoku Santa Maria ustavil celo Krištof Kolumb, ko se je vračal iz Amerike.
Zaradi bujnega zelenja nekateri Azore primerjajo z Irsko, zaradi vulkanov pa naj bi bili podobni Islandiji, le da tu mirujejo. Azori so tako presenetljivo lepi in urejeni, da ti zastaja dih, pa naj gre za naravo ali arhitekturo. Največ površin zavzemajo zeleni pašniki. V obliki kvadratov so ograjeni z vulkanskim kamenjem, v glavnem črnim, črne so tudi nekatere hiše na podeželju. Menda ni dežele, ki bi lahko tako izkoriščala vulkanski izbruh, naj gre za gradnjo ali elektriko, ki jo pridobivajo s pomočjo vrelcev. Otočje namreč nima rek, ima pa močan veter. Ljudje vulkanske vrelce uporabljajo celo za kuhanje.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 27, 4. julij, 2023.
