Institut obveznega zakrivanja ženskih glav pri obredih je bil zabeležen v zakoniku leta 1917 in nato odpravljen z novim zakonikom leta 1983. A očitno ne v Vatikanu, kjer se po besedah sociologa dr. Marjana Smrketa s Centra za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede niso sposobni otresti predsodkov do žensk, ki jih dojemajo kot nevarnost za sveto.
»Ali ni že čas, da se Rimskokatoliška cerkev (RKC) ovede, da so časi podrejanja tradiciji minili? Govorimo o neenakopravnosti žensk, pri kateri RKC še kar vztraja, kljub majhnim korakom naprej v času, ki jih je storil Frančišek, ko je v nekatere organe pripustil ženske. Črna tančica je relikt preteklosti, ki izkazuje dvatisočletni podcenjujoč odnos RKC do ženskega spola in ima nasledke tudi v takih tradicijah, kot je nasprotovanje maševanju žensk. Bilo bi zanimivo in pravzaprav nujno, da bi slovenske diplomatke na tem področju orale ledino, in če zagovarjajo enakopravnost žensk, iz kakšnih razlogov je ne zagovarjajo na obiskih pri papežu? To priložnost bi bilo dobro izkoristiti.«
Katera si drzne?
Zanimivo, med vsemi visokimi obiski je brez tančice na glavi pred dvema letoma pred papeža v Vatikanu stopila ameriška političarka Nancy Pelosi, oblečena sicer v zapovedano črno barvo, a brez pokrite glave. Kadar se papež srečuje z ženskami drugje, recimo na prostem ali je v gosteh pri državnicah, te ne nosijo črne tančice.
Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, poslovni in diplomatski protokol, nam je to potrdila: »Za črno tančico je včasih veljalo, da pomeni za žensko čast. Če pa je ženska v javnosti ne nosi, tako onečasti žensko dostojanstvo; po drugi strani pomeni tančica na glavi tudi znamenje podrejenosti. Tiste, ki danes pridejo na sprejem k papežu, so običajno ženske na odgovornih položajih, in menim, da ne razmišljajo več tako. Še vedno pa sledijo strogim pravilom, ki veljajo v Vatikanu, in jih kot gostje upoštevajo. Gre za sestavni del protokola, starodavni običaj RKC, in upoštevajo pravila igre. Tako je tudi prav: spodobi se upoštevati pravila tistih, ki nas gostijo. Ko je bila pri papežu pokojna angleška kraljica, je nosila klobuk s tančico, ko je na dvoru nato ona gostila papeža, je bila brez nje. Na obiskih pri papežu so poleg črne tančice obvezne črne nogavice, zaprti čevlji, oblačila brez dekolteja, primerna dolžina krila – vse to v črni barvi, ki daje pridih svečanosti, elegance, urejenosti. Se pa zgodijo tudi izjeme, kot je bila Raisa Gorbačov, ki je k papežu Janezu Pavlu II. prišla v rdečem kostimu. Tudi ko je bil papež Janez Pavel II. na obisku pri nas, ženske niso imele pokritih glav. Predvsem je bistvo v prilagajanju okolju, kjer smo v gosteh. Če se vam zdi kaj nesprejemljivo, tja preprosto ne greste. Tako preprosto je to. Če gremo v muslimanske države, se oblečemo primerno, vendar ne v njihova oblačila, to bi bila žalitev, saj Evropejci njihovih oblačil ne znamo nositi. Zadostiti moramo osnovnim zahtevam, kot so ruta, dolžina krila, odsotnost dekolteja ...«
Za tančico se skriva zgodovina ...
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 24, 13. junij, 2023.
