Desetletja je kot samostojna novinarka ustvarjala članke za slovenske revije. Pisanje ji je tako ljubo, da z veseljem piše tudi knjige. Pred tremi meseci je izdala četrto, obsežnejšo, poučno, večgeneracijski roman z naslovom Mora cantada. Z njim je obudila spomin na svoje prednike, ki so po očetovi strani prihajali tudi iz Primorske, severne Italije in koprskega zaledja s Trstom. Vlasta pa je tudi oblikovalka, ki kreira oblačila in redizajnira stanovanjsko opremo. Tako ljubljansko hišo kot piransko stanovanje ves čas prenavlja, bodisi s stenskimi poslikavami, mozaiki pred vhodom ali dodatki za stanovanje.
»Že od otroštva, ko sem poletja preživljala pri stari teti v Trstu in tudi kasneje, ko je moja mama živela v Portorožu, sta morje in burja presevala skozi vsako mojo poro. Ko je mami umrla, smo staro hišo prodali in moj delež je bil zaradi več dedičev silno skromen. Z možem sva si pred desetletji kljub temu želela počitniško stanovanje prav v Piranu. Zaradi hudo zasoljenih cen nama je uspelo kupiti le stanovanjce, veliko zgolj 37 kvadratnih metrov. Vendar energija, ki jo oddaja ta prostor v stari kamniti hiši, tudi del sten v stanovanju je kamnit, skoraj v središču tega srednjeveškega mesteca, ki je kot en sam velik muzej, je neprecenljiva. Vsaj za nas, senzibilne duše, ki cenimo kulturno sporočilnost, zgodovino in umetnost. Verjetno je bila ta večstanovanjska hiša zgrajena že med 16. in 17. stoletjem, ko je Piran že povsem sprejel vladavino Beneške republike. Ko se je dogajal razcvet pomorstva in Piranskih solin, ko je bilo mesto vedno bogatejše in se je zato tudi arhitekturno hitro širilo,« pripoveduje Vlasta, ki je znana po svoji arhitekturni in umetniški žilici. Zato se je kar sama lotila opremljanja stanovanja.
Ljubiteljica kamnov
»Neverjeten izziv mi je bilo za malo denarja opremiti ta pritlični prostor v hiši, ki je zgrajena v hrib, v obliki ladijske palube oziroma likalnika. Vhod z dvema stopnicama se razširi v odprt prostor, nato je zopet dvignjen z dvema stopnicama. Ne glede na to, kaj je bilo prej med temi kamni – ali ena izmed neštetih majhnih cerkvic, kakršne so imele nekoč premožne piranske družine, ali kletni prostor z vodnjakom, vsekakor so se imeli naši predniki v teh prostorih lepo. Če domujejo še zdaj tukaj njihovi duhovi, so vsekakor zelo spokojni in prijazni,« se smeji Vlasta, za katero so kamni živ element, simbol statičnega življenja, zato se človek med njimi hitro naleze mirnosti in spokojnosti. Od tod tudi terapevtska uporaba kamnov. Kamne obožuje, gotovo pa v tem smislu ni najbolj tipična oziroma »pametna« ženska, saj jih ima raje kot tiste žlahtne, vdelane v nakit. S kamenčki, nabranimi nekoč na Bolu na Braču, je uokvirila ogledalo v kopalnici, ročno je poslikala večnamenski paravan, s katerim po potrebi ločijo toaletni prostor ali ga uporabijo kot zastor pred radovednimi pogledi mimoidočih ob odprtih vratih.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 09. 5. 2023.
