»Med pandemijo se je svet ustavil. Bila sem doma, ko me je prešinilo, da sem bila skoraj 30 let kot hrček, ki se vrti na kolesu. Začela sem se spraševati, ali si želim tako živeti še deset let. Naredila sem osebno bilanco in ugotovila, da sem doslej izpeljala vse, kar sem si zastavila, in da imam pri 49 letih še toliko moči in energije, da se lahko lotim česa popolnoma novega.«
Nataša Mikelj se je leta 2021, v času največje negotovosti in najhujših ukrepov zaradi korone, odločila, da prekine pogodbo o zaposlitvi in stopi na svojo pot. Na to posebno, precej tvegano dogodivščino je potegnila tudi svojega moža. Oba sta v službi dala odpoved in se začela učiti. On, kako narediti čokolado in unikatne pralineje, ona, kako bosta s čokoladnico preživela družino. Nataši, ki pravi, da naravnost ljubi nove izzive, je bil projekt pisan na kožo.
»Vse se je ujelo. Začeti nekaj, česar še ne poznam, mi je bilo v poseben užitek, hkrati pa sem lahko z eno nogo še vedno ostala v turizmu.« Temu je zapisana že dolgo. Ko je bila še študentka, je ob delu v igralnici naredila izpit za turistično vodičko ter vodila turiste po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Po končanem študiju je nekaj časa delala v enem od grosističnih podjetij, potem se je šla preizkušat v izobraževanje. Devet let je poučevala predmeta ekonomija in turizem na srednji šoli za turizem v Ljubljani ter Radovljici. Ko je ugotovila, da se ji bo »zmešalo«, če bo morala dijakom še enkrat razložiti definicijo stroška, se je prijavila za mesto direktorice na Javni zavod turizem in kultura Radovljica. Z inovativnimi idejami ji je uspelo, da je Radovljico pod blagovno znamko Pristno sladka postavila na svetovni zemljevid turističnih destinacij. Njena ideja je bil tudi festival čokolade, ki letos praznuje deseto obletnico.
V enem od intervjujev ste rekli: »Ne maram ljudi, ki pravijo, da kaj ni mogoče. Vse je mogoče, če ne z ene, pa z druge strani.«
Sem večni optimist, ki verjame, da se vse da. Mogoče ne po poti, ki si jo zastaviš, zagotovo pa lahko prideš do cilja. Sama si postavim en cilj, ko ga dosežem, grem naprej. Ne maram namreč rutine in dolgčasa, ljubim pa izzive.
V turizem vas je menda začelo vleči, ko je očetova sestrična na vašo kmetijo vodila tuje turiste.
Všeč so mi bili obiski turistov ter njihovo navdušenje nad kmečkim življenjem in domačo hrano. Ko sem se odločala, kam po srednji šoli, sem se vpisala na ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru, smer turizem. Po zaključeni višji stopnji sem vpisala še visokošolski študij marketinga. Zdelo se mi je, da bom s tako izobrazbo imela več možnosti za zaposlitev.
Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 15, 11. 04. 2023.
