Posledice takih katastrof so namreč vedno velike spremembe. V tem času je človeštvo stopilo v obdobje pretresov, naravnih katastrof, konfliktov … Trese in pretresa nas, da se zbudimo, pravi. Vsak človek dobi priložnost, ne glede na status in razmere, v katerih živi. Ali jo bo izkoristil ali ne, pa je njegova stvar. Sprememba zahteva notranjo aktivnost, raziskovanje, spoznavanje, aktivno realno življenje in delo. Ker je Yatsko večni raziskovalec, je vedno nadvse zanimiv sogovornik, zato nas je zanimalo, kako danes vidi svet in kaj nas čaka.
Spremeniš se lahko samo v sedanjem trenutku
»Svet se je v tem času resnično spremenil, tudi ljudje se spreminjajo,« je začel. »Že takrat sem jasno povedal, da je bila pandemija umetno sprožen proces.« Prišli smo namreč do prelomnice. »Naša civilizacija, ki temelji na anglosaksonskih vrednotah – pohlepu, brezobzirnosti, kapitalizmu ..., nas je spravila na rob popolnega propada, številnih katastrof na področju ekologije ter vojaških lokalnih in globalnih spopadov. Ne smemo pozabiti na uporabo jedrskega orožja brez utemeljenega razloga. Drugi razlog je, da smo na področju socialnega in družbenega urejanja prišli na rob zmogljivosti obstoječega sistema in sodobne družbe. Poleg tega je naša družba potrošniška – to potrošništvo pa prav tako vodi našo civilizacijo v propad. Vse te procese je treba ustaviti in spremeniti ves svet. Samo vprašanje časa je še bilo, kdaj bi to uničilo naš planet, kar bi pomenilo konec civilizacije, zato so bili tisti, ki vodijo našo civilizacijo, prisiljeni narediti spremembo. Za pospeševanje sprememb pa so uporabili kar epidemijo realnega virusa,« nam je povedal pred časom.
»Vprašanje je bilo le, ali je to naraven virus, ki je 'ušel izpod nadzora', ali je čisto umeten. Epidemija je bila samo prvi element globalnega procesa intenzivnih sprememb. Ko govorimo o procesih, pa se moramo zavedati, da se na različnih ravneh različnih razsežnosti odvija več procesov hkrati. Globalne elite so že dolgo nazaj ugotovile, da potrošniški model naše civilizacije nima perspektive. Pri takšnem ravnanju z naravo bo človeštvo dobesedno požrlo svoj planet.«
Ena od rešitev naj bi bila zmanjšanje števila prebivalstva in zmanjševanje potrošnje na raven civilizacije s konca 19. in začetka 20. stoletja. Uradne statistike nam prikazujejo, da število prebivalstva narašča. »Vendar to ni res. To lahko vidimo že na Kitajskem, kjer imajo velik problem zaradi pomanjkanja delovne sile. Spremembe so tudi na področju geopolitike. Pri vodenju naše civilizacije so dolgo imele ključno vlogo ZDA. Danes pa so viri tega centra izčrpani.«
Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 15., št. 15, 11. 04. 2023.
