Cepljenje tudi po prevladi omikrona, precej bolj kužne, a na srečo tudi manj usodne različice izvornega virusa SARS-CoV-2, še naprej velja za najučinkovitejši način preprečevanja okužb oziroma zmanjšanja tveganja za resnejši potek bolezni. Vendar so raziskave pokazale, da pri ljudeh z resnejšimi zdravstvenimi stanji, kot so denimo povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost in podobno, sem spada tudi kajenje, ki že tako povečujejo tveganje pri morebitni okužbi z virusom, hkrati bistveno zmanjšujejo tudi pozitivni učinek cepljenja oziroma znižujejo količino protiteles, ki se razvijejo po njem.
Ne zgledujte se po Američanih. Kot zgovoren primer tega se kar same od sebe ponujajo ZDA, pravijo avtorji članka, kjer je breme omenjenih kroničnih bolezni zelo veliko in je denimo stopnja debelosti prebivalstva kar dvakrat večja od povprečja v po razvitosti primerljivih državah (v tem primeru so jih primerjali z državami članicami OECD), hkrati pa kljub cepljenju beležijo tudi visoko stopnjo umrljivosti zaradi covida-19.
Številne raziskave, navajajo v članku, so se že lotile tega fenomena in večinoma potrdile pomen spremembe življenjskega sloga, vključno z odpravo slabih prehranskih navad, ki imajo za posledico omenjene bolezni.
Sprememba jedilnika pomaga. Kot dokaz, da imajo ljudje, ki so spremenili svoj življenjski slog in način prehranjevanja, poleg drugih koristi za svoje zdravje tudi močnejšo zaščito pred virusom, avtorji članka ponujajo podatke iz velike raziskave s 592.571 udeleženci. V njej se je pokazalo, da je uživanje pretežno rastlinske hrane povezano z devet odstotkov manjšim tveganjem za okužbo s covidom-19 in 41 odstotkov manjšim tveganjem za hud potek covida-19.
Tudi primerjava med prehranjevalnimi vzorci 568 okuženih in 2316 kontrolnih primerov zdravstvenih delavcev iz Francije, Nemčije, Italije, Španije, Združenega kraljestva in ZDA, ki so imeli pri svojem delu tesne stike z bolniki s covidom-19, je pokazala, da je uživanje hrane rastlinskega izvora pomenilo kar 73 odstotkov manjše tveganje za hujši potek covida-19.
Modri in zdravi Okinavci. Raziskovalci so potrditev prednosti rastlinske prehrane v povezavi s covidom našli tudi v tako imenovanih modrih conah (blue zones), redkih območjih po svetu, kjer ljudje živijo veliko dlje od povprečja. Eno teh območij je japonska Okinava, kljub povečanemu vplivu sodobnega načina življenja še vedno znana po pretežno rastlinski prehrani svojih prebivalcev, njihovi izjemni dolgoživosti, nizki umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter nekaterih vrst raka, zdaj pa tudi precejšnji odpornosti proti covidu-19. Podatki kažejo, da je bila od junija 2021 umrljivost zaradi covida v Okinavi na Japonskem 0,08-odstotna (163 smrti od 19.782 primerov), kar je zgolj ena šestnajstina stopnje umrljivosti v Tokiu (1,3 odstotka oziroma 2183 smrti od 167.416 primerov).
okvir
Kaj jedo dolgoživi Okinavci
V tradicionalni okinavski prehrani večino, okrog 60 odstotkov, pomeni zelenjava. Daleč na prvem mestu je sladki krompir, tako vijoličasti kot rumeni, pa grenka melona oziroma kumara (momordika) in žita (33 odstotkov) ter riž. Vendar je tega v okinavski prehrani precej manj, kot ga sicer pojedo Japonci oziroma Azijci. Približno pet odstotkov je izdelkov iz soje (sveži stroki, tofu, miso, natto). Naše predstave, da na Okinavi pojedo veliko rib, so napačne, ribe in morski sadeži pomenijo manj kot en odstotek njihove prehrane, prav tako meso, in sicer svinjina, manj kot odstotek jedilnika Okinavcev zavzemajo tudi mleko in mlečni izdelki. Zato pa imajo pomembno mesto v tradicionalni prehrani Okinavcev alge (npr. kombu), zeleni čaj in začimbe, zlasti kurkuma, ki jo dodajajo jedem ali si iz nje pripravljajo čaj.
