Možgani se nagibljejo k lenobi
Kljub temu da se ne morejo izključiti, so možgani nagnjeni k počasnosti in lenobi, če jih ne uporabljamo in nenehno stimuliramo. Veliko bolj zagnano delujejo, če so dobro motivirani, in to celo brez povezave s starostjo. Nasprotno: delovanje sivih celic se lahko z leti celo izboljšuje. A kako? Za izboljšanje sposobnosti učenja, nabiranja novih znanj in kompleksnega mišljenja je na voljo pet učinkovitih nasvetov. Z vajo lahko svojo podstreho dodobra prezračimo in jo spravimo v najboljšo možno formo. Potreben je le vsakodneven trening. Ker gre za našo duhovno prisebnost in jasno glavo, se vsekakor splača potruditi.
Zavrzimo rutino
Možgani so s svojimi milijardami živčnih celic izjemno sposobno omrežje. Vprašati pa se moramo, ali ta potencial zares izrabljamo ali pa smo privzeli dovolj ustaljenih navad, ki nam delajo naše vsakodnevno življenje bolj varno in preprosto. Slišati je lepo in prav, a na ta način postajajo, žal, naši možgani manj fleksibilni. Namesto da bi preizkusili kaj novega, se držimo utečenih poti, s tem pa se izpostavljamo nevarnosti, da naš duh otopi, saj možganov ne soočamo z novimi izzivi. Možgani z rutiniranim življenjem postajajo mišica, ki je več ne uporabljamo – ali pa je ne uporabljamo dovolj. Podobno kot za druge mišice pa tudi za možgane velja, da je dovolj, če začnemo z majhnimi spremembami. Spremenimo torej svojo običajno pot za sprehod ali začnimo kuhati po novih receptih. S tem aktiviramo drugačno mrežo nevronov, ohranjamo sive celice aktivne in jih varujemo pred staranjem. Tudi učenje novega inštrumenta ali tujega jezika ni slaba ideja, saj pri tem zelo krepimo sposobnost asociativnega mišljenja in domišljijo. Obiskujmo razstave, predstave in kino, širimo si obzorje ter uporabljajmo kognitivne rezerve.
Redno gibanje
Živahno delovanje možganov je med drugim precej odvisno od tega, kako razgibano je naše življenje. Telesno gibanje ima močan učinek na možgane. Že samo trikrat na teden po 30 minut gibanja je dovolj, da izboljšamo svoje miselne zmogljivosti. V telesu imamo superbeljakovino, ki krepi rast živčevja v možganih in jo označujemo s kratico BDNF – brain-derived neurothropic factor. Raziskave so pokazale, da jo izločajo predvsem aktivne mišice, zato z gibanjem krepimo rast novih možganskih celic. BDNF izboljšuje tudi povezljivost med celicami, s tem pa našo učno zmogljivost. Že samo preprost sprehajalni tempo je dovolj, da so možgani, z njimi pa sive celice, bolje prekrvljeni, s čimer se okrepi zbranost in izboljša sposobnost pomnjenja. Sprint zviša produktivnost možganov kar za petino. Vzdržljivostni športi, kolesarjenje, pohodništvo ali plavanje pa dvignejo raven dopamin in adrenalina, ki povečujeta storilnost. Si želimo izboljšati koordinacijo in zbranost? Lotimo se joge ali golfa.
Razvijajmo vztrajnost
Zagotovo niso vse naloge, ki nam pridejo naproti, po našem okusu. Vendar ne vrzimo puške v koruzo. Kogar že prva težava, na katero trči, odvrne od nadaljnje poti ali pa se, da ne bi zašel v konflikt, raje izogne izzivu, škoduje sam sebi. Nasprotno je vztrajnost za človeka zelo koristna, saj ohranja možgane mladostne. Na Univerzi Freiburg so dokazali, da se tako zmanjša nevarnost obolenja za Alzheimerjevo boleznijo za skoraj polovico. Vsekakor se splača, če ostanemo trdno na svoji poti, se ne prepuščamo malodušju in z vztrajnostjo premagujemo ovire, dokler ne dosežemo cilja. Prav napori so sprožilci dopamina in acetilholina, hormonov, ki krepita sposobnosti kognitivnega sistema – prav posebej delovanje spomina.
Bodimo radovedni
Možgani ljubijo novitete. Kadar zaznamo kaj presenetljivega, si želijo še več neznanih izkušenj, saj te aktivirajo delovanje centra, ki izloča nagrado (dopamin). Ta se aktivira zmeraj, ko se naše telo znajde v novi situaciji in jo obvlada.
Več v reviji Zarja Jana, št. 36, 7.9. 2021
