Nina, aromaterapevtka in podjetnica, ki danes vodi uspešno podjetje Magnolija, je v Sloveniji končala študij nemščine in novinarstva, v New Yorku pa obiskovala še gledališko šolo HB Studia – tri leta se je urila v igri, petju, plesu in pisanju scenarijev. Skoraj deset let je živela v Brooklynu, v soseski, kjer je bila edina belka. »Živeti z Afričanom je bila ena boljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju. Veliko sem se naučila od njega: kaj v resnici pomeni imeti ponos, kaj so tradicija, povezanost s svojimi koreninami, pristnost, izražanje čustev. Tega v Sloveniji nisem nikoli izkusila in prav to me kot osebo najbolj bogati.« Nina pove, da obstaja precejšnja razlika med Afričani, ki so priseljeni v ZDA, in Afroameričani. »Pri slednjih je bilo videti, tako na njihovih obrazih, drži, hoji, kot da se je več sto let krute zgodovine rasizma ukoreninilo v njihovih telesih.«

Kako to mislite?

Čeprav mesto na prvi pogled deluje homogeno – ko od zunaj opazuješ, je videti, da so vsi prepleteni, povezani in tolerantni – v resnici ni tako. V bogataških četrtih prebivajo predvsem belci, v revnih predelih, sploh v getih, samo temnopolti, ponekod tudi Latinoameričani. Na ulicah sovraštva ni čutiti, New York je vendarle stičišče kultur z vsega sveta. Vedno me je fasciniralo, kako jim uspeva, da tako različne kulture živijo v sožitju. Šele čez čas sem začela spoznavati, kako deluje njihov šolski sistem, izbiro ljudi za določene službe, odnos policije do temnopoltih. Takrat sem videla, kako zelo prisoten je rasizem. Ker so incidenti med policijo in temnopoltimi nekaj povsem vsakdanjega, mame že od majhnega učijo svoje otroke, predvsem sinove, kako naj se obnašajo do policije. To je del njihove vzgoje. Otroci rastejo, vedoč, da lahko povsem po nedolžnem pristanejo v zaporu. Zato jih učijo, naj ne hodijo v druge predele in naj zvečer ostajajo doma. »It's a white people's world,« je mantra, s katero odraščajo. 

Več v reviji Zarja Jana št. 30. 6. 2020