Avtofagijo smo vam v naši reviji že predstavili, morda takrat nismo zapisali, da sta za odkritje te čudežne lastnosti telesa prejela Nobelovo nagrado za medicino kar dva znanstvenika, dr. Christian Duve leta 1974 in Jošinori Osumi leta 2016. Torej gre za resno zadevo, ki ji po domače rečemo delni post oziroma kar 16 + 8, kar pomeni, da dve tretjini dneva ne jemo nič, preostalih osem ur pa. Nekateri sicer trdijo, da se lahko takrat nažiramo po mili volji, drugi pa, da vsekakor ne. Med njimi je tudi Novak Đoković.
Lopar v koruzi. Slavni teniški igralec je imel v življenju obdobja, ko bi skoraj vrgel lopar v koruzo. Leta 2010 ga je po eni od tekem skoraj kap. Že prej je imel astmatične napade, alergije, kljub divjaškemu treningu je bil pretežek, večkrat se je poškodoval in trpel je za bolečinami neznanega izvora. Seveda so strokovnjaki vseh sort razmišljali, kaj je narobe s talentiranim športnikom, beograjski prehranski strokovnjak Igor Ćetojevič je končno ugotovil, da problem sploh ni v Novakovih dihalih, ampak prebavilih. Testi so pokazali, da je intoleranten za gluten. Dogovorila sta se, da dva tedna ne bo pojedel niti grižljaja kruha in vsega drugega, kar vsebuje pšenično moko, kar za Novaka ni bilo preprosto – športnik je dobival iz ogljikovih hidratov večino energije in navsezadnje so imeli njegovi starši picerijo. A je seveda poskusil. Ko je po dveh tednih glutenskega posta pojedel rogljiček, se je zjutraj zbudil – z mačkom, piše v svoji knjigi Serviraj za zmago, kjer bralcem razgrinja skrivnosti svoje prehrane in dobre kondicije. Ko je opustil živila z glutenom, je naslednje leto, 2011, pobral vse pomembne lovorike v tenisu. Knjiga je izšla leta 2013, odtlej je preteklo že kar veliko vode in še na začetku lanskega leta je Novak novinarjem Jutarnjega lista zatrjeval, da ima pet obrokov na dan in da že dolga leta ne je rdečega mesa. Večinoma se je hranil z rastlinami, tu in tam je pojedel kos piščanca ali ribe, vsa hrana je bila brez glutena in mleka ter mlečnih izdelkov, sladkorja si je privoščil malo … Vendar se ni hotel razglašati niti za vegetarijanca niti za vegana, na živce mu je šlo, ko so aktivisti na zidove v okolici teniških igrišč, kjer je nastopal, pisali, da je tudi Đoković vegan. Nisem vegan, se je jezil, »rastlinje uživam v izvirni obliki, vegani pa v svoje izdelke neredko tlačijo konzervanse in aditive, kar je vse prej kot zdravo«.
Ampak pred dvema letoma je bil zdaj 33-letni Đoković znova pred tem, da vrže lopar v koruzo. A je, kot je ljubiteljem tenisa dobro znano, čudežno oživel in premagal najboljše rivale, pred kratkim je v Instagramskem intervjuju z dr. Draganom Ivanovim, specialistom interne medicine iz Novega Sada, razkril, kako je pridobil neverjetno kondicijo. Z avtofagijo.
Od kod mu toliko energije? Kritiki seveda težko verjamejo, da Novak živi »od trave«. 187 cm visoki in 80 kilogramov težki Đoković porabi povprečno na dan 2800 kalorij, med peturno tekmo v Wimbledonu pa jih je potrošil kar 3550. Je toliko energije mogoče dobiti iz rastlin? Vsekakor, ne pozabimo namreč na stročnice, oreške, sladko sadje (kilogram grozdja ima več kot 800 kalorij, približno toliko energije da tudi avokado), Novak je tudi brezglutensko moko in različne kaše, vse to pa zabeli z rastlinskimi maščobami. Ne pozabimo, žlica olja ima več kot sto kalorij!
Skratka, Novak Đokovič ne je drugačnih živil kot pred letom in pol (je pa opustil ribe in piščanca), ko se je začela njegova zadnja čudežna preobrazba, tisto, kar je drugače, je omejen čas, ko se prehranjuje. Gre za delni post, o katerem se zadnja leta veliko govori in piše, nekateri so s to metodo lepo shujšali in si izboljšali zdravje, mnogim pa se zdi šestnajsturno stradanje prehudo. Po nekaterih nasvetih je najpametneje preskočiti zajtrk, kar recimo zapoveduje ajurveda, češ da se telo do poldneva »čisti«. Kar precej raziskav dokazuje, da zajtrk ni najpomembnejši obrok dneva in da to velja le za otroke, ki še rastejo, ministrstva za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija pa še zmeraj trdijo, da je priporočljivo jesti pet obrokov na dan, kakopak tudi zajtrk.
Torej kaj – Đokovič zajtrkuje ali ne?
Kaj je avtofagija? Da, zajtrkuje, in to obilno. Med dopoldanskimi treningi je sadje. Za kosilo si privošči vse mogoče, kar pač rastlinje ponuja, potem pa ne je do naslednjega jutra. Pravi, da si je v letu in pol izboljšal prebavo, bolje spi in med dnevom ne občuti energijskih padcev. Dr. Ivanov, ki je od rojstva vegetarijanec in je tudi privrženec obilnih zajtrkov, pravi, da bi morali zjutraj jesti predvsem ogljikove hidrate. »Čim vzide sonce, se začne izločati inzulin, ki hrepeni po škrobnati hrani. Za kosilo jemo beljakovine, ki jih rastni hormon po sončnem zahodu razgrajuje ter transportira v mišice in organe. Po 12 do 16 urah se v organizmu začne proces, ki ga je Jošinori Osumi imenoval avtofagija, kar pomeni samojedenje.« Po dvanajstih urah stradanja začnejo možgani po telesu iskati rezerve hrane, pri tem pa niso preveč izbirčni. Zadovoljijo se z mutiranimi celicami, patogenimi bakterijami, nesnago, ki so jo celice izločile kot odpad, oblogami v krvnih žilah, rakavimi celicami, skratka, vse to s pomočjo encimov imunskega sistema razgradijo ter pretvorijo v hrano in nove, sveže celice. Avtofagija očisti organizem in pripravi gorivo za naslednji dan. Če jemo obilno kosilo ob treh popoldne, se generalni remont, ki zdravi in tudi hujša, začne okrog tretje ure zjutraj in do zajtrka konča. Če vmes jemo, ta proces seveda prekinemo.
Več v reviji Zarja Jana št. 21, 26. 5. 2020
