Neki znanstvenik je v Sobotni prilogi pisal o tem, da človeštvo planetu Zemlja ne more tako hudo škoditi, ne more ga uničiti. Ko nas bo imel dovolj, nas bo preprosto stresel s sebe. 

No, saj to se je že zgodilo, to se dogaja. Mislili smo sicer, da se bo to zgodilo drugače. Ampak je bolje, da nas pobere tako, kot da bi se pretepali pri 60 stopinjah poleti in pri minus 80 pozimi. Sprva je bilo videti, da bodo take ekstremne temperature. Imam občutek, da so vsi ti virusi del zgodbe, kako narava ne dovoli, da bi jo pohabili. Da bi jo uničil nori primat, ki se mu reče človek.

To je torej sporočilo narave. Lahko še kaj naredimo, da si narava premisli?

Ne, smo ga že zasrali do konca. Narava nas bo pustila pri življenju še nekaj časa, potem pa nas bo zdesetkala. Ker smo jo že čisto uničili. Včeraj je bilo na Cipru 41 stopinj. To sodi k štoriji, kaj vse smo zakuhali naravi. Naravo gledam kot draguljarno, največjo draguljarno na svetu, in zdaj, po dveh mesecih korone, zemlja ni več barve driske, ampak je modra in zelena. Malo svinjarije smo pospravili, počistili. A pospravili smo jo zgolj zaradi strahu, ker nam je grozil virus. Ostati bi morali zelena in modra barva, a ostali bosta samo, če nas bo narava prijela zelo na kratko. Po mojem mnenju se dogaja prav to. Narava nas opozarja. 

Stanje narave se je v dveh mesecih res prav čudežno popravilo. 

Narava vse ureja sama. Čakali smo na poplave, tajfune …, pa je poslala virus, ki je preprostejši. Vsaj jaz tako mislim. 

A po dveh mesecih karantene bo onesnaženje hitro nazaj, obnovila se bo industrija, spet bodo letala uničevala ozonski plašč … 

Seveda, to se bo ponavljalo. Dokler ne bodo nastale še grozovitejše stvari, kakšni hudi potresi. Vesolje in planeti so stabilen sistem, ki ne bo dovolil, da bi ga uničil nori primat. Pa Zemlja nam sploh ni dovolj, zdaj bomo šli še z vesoljskimi ladjami uničit kup drugih ozvezdij. Ni govora! Kaj imamo mi raziskovati vesolje? Mi moramo urediti Zemljo! Ker imamo tukaj totalno sranje. In to ne samo z naravo. Narava sicer restavrira, obnavlja samo sebe.

A Zemljani smo naredili ogromen tehnološki razvoj. 

Temu tehnološkemu razvoju, tehnologiji, jaz pravim igračkanje, ki vodi v slabo za človeka. Pravi človek je bil kakor žival: kopičil je zaloge za zimo, se pridno razmnoževal, da ni izumrl, plemena so se med sabo spopadala, da ni bilo dolgčas …, ampak iz matrice narave, od koder smo izšli, smo z vsem tem napredkom … nekateri mu pravijo napredek, jaz pa temu že od nekdaj rečem blaznost ... 

Blaznost?

To je duševna bolezen. Zame je merilo narava. Narava je nekaj uravnoteženega. Smotrnega, lepega. Koristnega. Mi z vsem, kar počnemo in čemur rečemo napredek, rušimo naravno ravnotežje, povzročamo stanje, v katerem bo šlo vse skupaj v maloro. Zato že vse življenje sploh ne verjamem v to, čemur rečemo napredek.

Ampak zaradi napredka ljudje živimo dlje. 

To je seveda čisto res, a to pomeni, da je zaradi napredka vse postavljeno na glavo, in zaradi tega bomo kmalu na zemlji živeli sami starčki. Podmladka ni nobenega, človek naj bi živel toliko časa, kolikor traja njegov naravni cikel.

Pred časom me je presenetila izjava našega doktorja medicine, predavatelja, znanstvenika, da je človek za naravo pomemben in potreben tja do 35. leta, ko se še lahko razmnožuje, nato pa je odveč, to, da še živi, je čisti bonus. 

Tako je, potem si samo še parazit. 

Več v reviji Zarja Jana, 26.5.2020