Uničen od pritiskov je Ivan Gale na bolniški, vmes pa je vsej Sloveniji pogumno razkril, kako so nekateri vplivni politiki ali njihove podaljšane roke posredovali in grozili v poslih trgovine z maskami ter tako oškodovali državni proračun za še neznane vsote. Kot je nekdo zapisal na Twitterju: »Skladno z odlokom o prepovedi zbiranja se je nabava izvedla znotraj družinskega kroga.« Bolj grenko se smejimo, kajne? Pa saj smo vedeli, da so mnogi pokvarjeni, ampak nas je četrtkovo razkritje vseeno šokiralo. Žvižgača Galeta pa smo gledali ne samo z občudovanjem, temveč tudi s hvaležnostjo. Sam je povedal: »Tole, kar počnem, deluje name zdravilno.« V spletnih zapisih se mu je poklonilo izjemno veliko sodržavljanov.
15 milijonov zaslužka za podjetje Acron, ki je tako »nesebično« pomagalo, in številni drugi s prsti v dobičkonosni marmeladi so nas seveda pogreli, a virusa iz države tudi to ni odneslo.
Počasi se bomo morali prekužiti. Tako kot mi se tudi Nemci sprašujejo, kako naj odpirajo državo. Bodo izpadli pogumni ali bodo označeni za tiste, ki nevarno tvegajo? Njihov virolog Hendrik Streeck je prepričan, da morajo začeti živeti z virusom. Odločilna dejavnika bosta odmerjanje infekcije in še pomembneje – ustrezna higiena. Streeck je povedal tudi, da drugega vala ne pričakuje. Nemci so v koronadobi odkrili še nekaj: da ne znajo kuhati. Celo nekaj tako preprostega kot skuhati krompir je za mnoge že znanstvena fantastika. Kuharske sposobnosti Nemcev so vsako leto slabše, so zapisali v Spieglu.
Veliko ljudi se hrepeneče ozira proti Švedski, češ, mi bi tudi svobodo, poglejte jih, kako so pametni, drugi jih zaradi tvegane strategije označujejo za neumne.
Njihova strategija temelji na zaupanju v ljudi – da se bodo ravnali po priporočilih epidemiologov, hkrati pa bodo pustili virusu, da se počasi širi med ljudmi. Doseči želijo široko, tako imenovano čredno imunost.
Kot je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo povedal dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, je cepljenje ena od oblik prekuženosti – hiter, nadzorovan način, a cepiva gotovo še ne bo tako kmalu. Ob tako bliskovitem napredku, kot se kaže sedaj, bi lahko računali na oktober, ampak zagotovitev varnega cepiva lahko traja dlje. Lahko se celo zgodi, da cepiva proti koronavirusu morda sploh ne bo – Štrukelj je ob tem spomnil, da ga proti virusu HIV še vedno nimamo. Čeprav meni, da velika večina Slovencev še ni prišla v stik z virusom in da to dolgoročno ni dobro – »Počasi moramo virus spustiti med nas.« – meni, da so se Švedi za »spuščanje« virusa odločili prehitro. Najprej bi morali nadzorovano in počasi prekužiti mlade, pravi.
Čredna imunost. O čredni imunosti lahko govorimo, ko je proti virusu imunih okoli 60 do 70 odstotkov populacije, torej se ne morejo okužiti več in virusa tudi ne prenašajo. Na takšen način naj bi bili v skupnosti varni tudi tisti najranljivejši, ki virusa še niso premagali. Avstralski epidemiolog Gideon Meyerowitz-Katz pravi, da čredna imunost nikakor ne more biti preventivna strategija za koronavirus, saj bo še vedno ogromno ljudi bolnih in (pre)mnogo jih bo umrlo. Poleg tega bodo mladi recimo prekuženi, še vedno pa bodo cele skupine starejših, za katere ne bo varno oditi iz hiše.
A glavni švedski strateg v koronadobi, epidemiolog dr. Anders Tegnell, pravi, da bo vsaka država enkrat morala doseči čredno imunost, na tak ali drugačen način. »Na globalni ravni so poročali o zelo redkih primerih ponovne okužbe. Kako dolgo bo čredna imunost trajala, še ne vemo. Ampak z gotovostjo pa lahko rečemo, da imunski odgovor obstaja,« je povedal za revijo Nature.
Švedski podatki kažejo, da je 20 odstotkov prebivalcev Stockholma že imunih proti koronavirusu in da bodo v nekaj tednih dosegli čredno imunost. Tegnell verjame, da zato že zaznavajo rahel upad novih okužb, čeprav opravijo vedno več testiranj. Seveda pričakujejo, da vstopajo v fazo epidemije, ko bo še več okuženih in več ljudi na intenzivni negi, ampak po tem se ne razlikujejo od drugih držav.
Več v reviji Zarja Jana, št. 17, 28. 4. 2020
