Popolna osama. Mirko je povedal, da je njegova družina popolnoma prekinila stike z drugimi ljudmi. Edini stik s svetom je nakup prehrane. »V trgovino grem samo enkrat na teden, običajno v torek, sredo ali četrtek, uro pred zaprtjem, saj je takrat v trgovini najmanj ljudi. Hodim samo v trgovine, ki spoštujejo zaščitne ukrepe. Preden se odpravim od doma, razkužim avto. Ko pred trgovino izstopim iz avtomobila, si nadenem masko in zaščitne rokavice. V naši trgovini so zaščitne rokavice na voljo vsem, ki jih ne prinesejo s seboj. Potem se postavim v vrsto pred trgovino. Med čakajočimi je najmanj dva metra razdalje. Varnostniki skrbijo, da vse poteka tako, kot je treba. V trgovino spustijo le toliko ljudi, kot jih je iz nje izstopilo. Ko opravim nakup, vrečke naložim v prtljažnik avtomobila, vrnem nakupovalni voziček, si snamem rokavice in jih vržem v koš za odpadke. Nazadnje snamem še masko in se odpeljem domov.« Mirko se za v trgovino obleče v oblačila, ki jih lahko opere v pralnem stroju, vključno z jopičem. »Ko pridem domov, si najprej dezinficiram roke, slečem oblačila in vso garderobo nemudoma operem v pralnem stroju.« Še posebej poudarja, kako pomembno je, da se ljudje, ko odidejo iz stanovanja, obnašajo samozaščitno. »Ne dotikam se ničesar, ne vrat, ne kljuk, ne ograj, ne stikal. Izhodna vrata v stolpnici odprem z nogo. Še posebej nevarno je, če se nevede dotaknemo obraza, zato sem se natreniral, da roki ves čas držim v žepu. Čeprav imam mobilni telefon pri sebi, ga uporabljam samo v zaprtih prostorih, saj je telefoniranje zunaj zdaj kar nevarno početje.«

12 let zapora. »Kljub velikemu številu mrtvih in obolelih se še vedno najdejo ljudje, ki ne upoštevajo pravil. Zato je policija uvedla kontrole. Tistemu, ki po mestu hodi brez upravičenega razloga – dovoljeni so le izhodi na delo, nakup hrane in zdravil ali obisk zdravnika –, policist izda prijavo za kaznivo dejanje. Če v mestu odkrijejo okuženega, ki bi moral biti v karanteni, ga lahko doleti celo dvanajst let zapora. Za vsak izhod moramo izpolniti poseben obrazec, ki ga moramo pokazati policiji, da lahko preveri, ali smo upravičeno zunaj. Tudi sprehajanje s psi je zelo omejeno. Dovoljeno jih je peljati le okoli sto metrov, da opravijo svoje potrebe, in tudi za to moramo izpolniti obrazec za izhod. Najverjetneje bodo kmalu prepovedali tudi tek v naravi.«

Rešuje nas javno zdravstvo, pa tudi večina zasebnega zdravstva. »Nažalostse dogaja tudi to, da nekaj zasebnih zdravstvenih ustanov nejevoljno in zelo počasi pristaja na sprejem bolnih, pa čeprav so zelo dobro opremljene.« Ker je tako veliko okuženih z resnimi zapleti, se v Bergamu pospešeno ukvarjajo s tem, kako zagotoviti dovolj postelj s kisikom. »Manjka nam tudi zdravnikov in drugega zdravniškega osebja. Veliko se jih je namreč okužilo in so v karanteni. V bolnišnicah imajo probleme tudi z zagotavljanjem obrokov, saj primanjkuje kuharjev. Na srečo javno zdravstvo dobro sodeluje s policijo in vojsko, ki je pred dnevi v Bergamo poslala 24 vojaških zdravnikov ter drugega osebja.« Aktiviralo se je tudi veliko mladih ljudi. »Mladina pomaga starim in družinam, v katerih so vsi zboleli. Dostavljajo jim hrano in zdravila. Veliko jih dela tudi kot prostovoljci Rdečega križa. Že dvajsetletniki vozijo rešilce in pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni.«

Ostanite doma! »V teh časih je to edina rešitev, da ne okužimo sebe in drugih. Na žalost se še vedno najdejo pametnjakoviči, ki se požvižgajo na vse. Zato je dobro, da imamo vsako osebo, ki jo srečamo na cesti, za potencialnega prenašalca virusa.« V Bergamu, je povedal Mirko, trenutno razmišljajo le še o tem, kako preživeti. »Z gospodarskimi posledicami se bomo ukvarjali kasneje. Vlada nam sicer obljublja milijarde pomoči. Mogoče bom koga v Sloveniji potolažil z mislijo, da svetovna vojna še nikoli ni bila tako udobna, saj si usodo lahko krojimo kar iz domačega kavča.«

* Okuženih v Italiji je več kot 30.000, umrlo jih je več kot 2.500. 

* Bergamo je mesto v Lombardiji v Italiji, ki leži okoli 40 km severovzhodno od Milana. Z okoli 120.000 prebivalcev je četrto največje mesto v Lombardiji.

Revija Zarja Jana št. 12,  23. 3. 2020