Mednarodni dan sreče, 20. marec, so leta 2012 razglasili Združeni narodi, ki so opazili – tako kot pred tem že nekatere države – da sreča ni le stvar posameznika, srečni in zadovoljni ljudje dobro vplivajo na gospodarstvo. Prva srečna država je bilo kraljestvo Butan, himalajska deželica z nepolnim milijonom prebivalcev, manj kot 750.000 jih je. Ampak naredili so nekaj, česar velike in pomembne države niso: odločili so se, da je zadovoljstvo prebivalstva pomembnejše od rasti gospodarstva, ali kot oni temu pravijo, BNC (bruto nacionalna sreča) je pomembnejša od BDP. BNC ni toliko merska enota, bolj filozofija, ki vključuje tudi indeks, s katerim merijo kolektivno zadovoljstvo in blagostanje prebivalstva. Od leta 2008 je sreča prebivalcev tudi uradno cilj, za katerega si prizadeva država.
Od leta 2012 srečo prebivalcev več kot 150 držav sveta meri tudi OZN, ki vsako leto 20. marca objavi World Happiness Report, svetovno poročilo o sreči. Slovenci smo ponavadi nekje pri dnu prve tretjine, med deset najsrečnejših pa se redno uvrščajo vse skandinavske dežele, od neevropskih sta nadpovprečno srečni le Kanada in Nova Zelandija. Da med bogastvom in srečo zares ni enačaja, dokazujejo ZDA, ki postajajo vse bogatejše, a njihov indeks sreče zadnja leta neustavljivo drsi navzdol.
Presenetljivo, mednarodni dan sreče ni dela prost dan. Zagotovo bi bil potem še srečnejši.
Srečelov. Država, ki jo je treba definitivno imeti na očeh, je Nova Zelandija, predvsem zato, ker ima predsednico vlade, ki ni tipična političarka. Devetintridesetletna Jacinda Ardern »koraka v ritmu svojega lastnega bobna«, kot se reče. Stvari naredi po svoje, tako, kot misli, da je prav. Nekaj mesecev po nastopu položaja je rodila hčerko, a je materinstvo ni nič upočasnilo. Zadala si je nalogo, da bo izkoreninila otroško revščino v deželi, in javno obljubila, da bodo v njeni državi uspeh merili »ne le z BDP, temveč tudi z boljšim življenjem državljanov«. In ni ostala pri besedah, lanski državni proračun (»well-being budget«, proračun za blagostanje, recimo) je namenjen predvsem izboljšanju življenja 4,8 milijona prebivalcev. Več kot milijarda dolarjev je namenjena zagotavljanju duševnega zdravja, 210 milijonov boju proti nasilju med štirimi stenami, skoraj 700 milijonov za izboljšanje življenja otrok. So bili ob tem vsi pijani od sreče? Ne, opozicija je rekla, da je to samo piar na račun gospodarska rasti in je menda »nevarno«. Gospodarska rast v Novi Zelandiji je bila triodstotna. Ha.
Če se vam ob tem nehote porajajo vzporednice z neko drugo, neimenovano državo, ki bi raje vlagala v vojsko in panelne ograje, mi nismo krivi za to.
Srečologi. Vse več znanstvenikov se ukvarja s preučevanjem sreče, poskušajo definirati, kaj sreča sploh je ter kako jo najti in povečati.
Leta 2016 so našli »gen za srečo«, s študijo, pri kateri je sodelovalo skoraj 300.000 ljudi, so ugotovili, kje v človeškem genomu so geni, ki vplivajo na to, kako doživljamo srečo. Ampak vemo tudi to, da je tisto, kar je zapisano v teh genih, samo majhen in relativno nepomemben del tega, kako srečne se počutimo. Kar je dobra novica, še boljša je pa ta, da se da srečo povečati. Ne pomeni, da ste ves čas noro srečni, lahko si pa sami pomagate, da ste srečnejši.
Laurie Santos – o njej smo pred časom že pisali – je profesorica psihologije na univerzi Yale. Leta 2018 je imela predavanja z naslovom Psihologija in lepo življenje, vse o velikih in malih trikih, ki pomagajo izboljšati življenje, olajšati depresijo, osamljenost, stres. Študenti, se je pokazalo, so natanko nekaj takega krvavo potrebovali, njena predavanja so postala najbolj priljubljena v zgodovini univerze Yale, tisoči so jih hoteli obiskovati. Pa je potem profesorica, da bi ljudem olajšala dostop, svoja predavanje preoblikovala v brezplačen spletni tečaj z naslovom The Science of Well-Being. Okrog dvajset ur vam bo vzelo (predlagajo po tri ure na teden), da boste izvedeli marsikaj o psiholoških vidikih sreče. Na spletni strani zatrjujejo, da je 36 odstotkov ljudi, ki so končali tečaj, obrnilo povsem nov list v karieri, 34 odstotkom pa so nova znanja izdatno pomagala na poklicni poti.
Srečosveti. Ena prvih stvari, ki se jih udeleženci tečaja naučijo, je ta, da sreča ni nekaj nespremenljivega in vnaprej določenega. »Pri sreči sicer obstaja genetska komponenta, vendar je v resnici mnogo manjša, kot mislimo, to pa pomeni, da lahko sami kaj naredimo, da izboljšamo svoje razpoloženje,« pravi Santosova. Tudi materialne stvari na srečo ne vplivajo toliko, kot pogosto mislimo. »Za tiste, ki živimo nad pragom revščine in v relativno varnem okolju, življenjske okoliščine niso tako pomembne. To je sicer težko sprejeti, toda prizadevanje, da spremenimo stvari pri plači, službi, romantični zvezi ne bodo vplivale na naše blagostanje tako zelo, kot si predstavljamo.« In da, sami smo odgovorni za svojo srečo, vendar je sami brez drugih ne moremo doseči, ugotovili so namreč, da srečni ljudje na prvo mesto vedno postavljajo odnose z drugimi ljudmi. Prav nič tudi ni narobe, če si kdaj dovolite biti žalostni ali osamljeni, če se ob tem zavedate, da ne bo večno trajalo. Če si boste očitali negativna čustva, si boste s tem zapirali pot do sreče.
Tole je nekaj preskušenih receptov, ki zanesljivo pomagajo k večjemu zadovoljstvu z življenjem. Za začetek dovolj spanja. Tole je čisto biološko, količina spanca vpliva na razpoloženje, če se redno prikrajšujete pri spanju, si delate slabo uslugo. Pomembno si je narediti urnik spanja – od šest do osem ur – in se ga tudi disciplinirano držati.
Več v reviji Zarja Jana št. 12, 24.3.2020
