Tekst: Katja Božič, foto: Andrej Križ in Bojan Ambrožič
Ko je o pojavu povedala kolegom, so se samo nejeverno smejali, da je tudi sama pomislila, ali ni bil to morda celo privid. Razmišljala je tudi, da je mogoče videla delec letala ali vojaško raketo, saj je v bližini letališče. Nekaj ur kasneje pa je bilo vse jasno. Zgodil se je dogodek, ki je nad našo državo zelo redek, zgodi se na nekaj let, zato je pritegnil ogromno pozornosti tudi iz tujine. Žigonova je videla le dogajanje na nebu, nekateri prebivalci iz Dolenjske, kamor so prileteli koščki meteorita, pa opisujejo tudi nekakšno bobnenje in pok.
Meteorit so videli v več državah Evrope – na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem, celo v Nemčiji, nam je povedal dr. Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije, ko smo se v sredo pridružili njegovi ekipi pri iskanju koščkov meteorita v Prečni vasi blizu Novega mesta. Dotlej so njegovi kolegi izvedli že nekaj iskalnih akcij in prišli do prvega 203-gramskega koščka, ki sta ga na dvorišču domače hiše našla Gregor Kos in njegov sin Jure. Kos opisuje, da se mu je kamen sicer že od začetka zdel nenavaden, a je sprva podvomil, da gre za meteorit. Nato pa je vseeno poklical geologa Bojana Ambrožiča iz CO Nanocentra / Inštituta Jožef Stefan, enega izmed štirih raziskovalcev v Sloveniji, ki se poglobljeno ukvarjajo z meteoriti (poleg njega še Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja, Miloš Miler in dr. Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije), in ta je potrdil, da je kamen pravi. »Vsi to počnemo ljubiteljsko, večinoma v prostem času,« je povedal Ambrožič, ki je diplomiral in magistriral iz raziskovanja meteoritov. Z njimi se ukvarja zadnjih osem let, zato se s svojimi najdbami ljudje pogosto obračajo nanj. »Vsake toliko mi kdo pošlje sliko, ko najde zanimiv kamen, ali ni mogoče meteorit, zadnje dni pa jih dobim tudi nekaj na dan,« se je smejal. »Že po tem, ko mi povedo, kje so ga našli, lahko sklepam, ali gre za meteorit ali ne. Ko mi je pred dnevi nekdo dejal, da ga je našel v Beli krajini, sem vedel, da to ni kamen, kakršnega iščemo – ker smo s kolegi že prej točno določili področje (t. i. meteoritsko polje) v okolici Novega mesta, kjer naj bi bilo meteoritov največ. Ko me je poklical gospod, ki je našel prvi kos, pa sem točno vedel, da gre za pravo najdbo, njegova hiša namreč stoji prav na sredi tega področja.«
Iskanje na terenu. Ambrožič nas je prejšnjo sredo tudi napotil v Prečno vas pri Novem mestu, kjer so njegovi kolegi na terenu iskali meteorite. »Ko ugotovimo področje padca, se odpravimo na teren in o tem obvestimo tudi javnost. Daleč najbolj verjetno je, da bo na nenavaden kamen najprej naletel domačin, kar se je tudi zgodilo s prvo najdbo,« nam je razložil dr. Atanackov, ko smo se srečali. V vodoravni liniji, v razmiku kakšnega metra ali metra in pol, smo naslednjo uro skupaj prečesavali travnik, ki so se ga odločili preiskati tisti dan. Predstavljala sem si, da bodo imeli s seboj nekakšne detektorje, kot tiste za iskanje kovin, s katerimi bodo iskali kamne, vendar je iskanje povsem običajno – z očmi. »Na koncu se vedno izkaže, da je vizualni pregled terena najučinkovitejši glede na vloženo energijo,« je razložil Atanackov. »Izračunano področje padca je veliko približno 50 kvadratnih kilometrov, kar je tako rekoč nemogoče preiskati, zato smo določili nekaj con, kjer pričakujemo meteorite različnih mas. Manjša količina večjih kosov je letela naprej, tukaj pa pričakujemo več manjših kosov, ki jih je lažje najti. Tole je že četrta iskalna akcija. V zakup vzamemo, da je verjetnost najdbe majhna, v nasprotnem primeru pa je prispevek ogromen, zato se iskanje vedno izplača. Obenem pa je takih priložnosti izredno malo.« Na splošno pade znaten meteorit na območje Slovenije vsakih nekaj let, to je četrti zabeleženi primer v zadnjih trinajstih letih. »Sicer padajo na Zemljo povsem naključno. Največ, 70 odstotkov, jih pade v oceane, največ jih je v puščavah in na Antarktiki, kjer jih je najlaže videti in najti. Od 60.000 znanih meteoritov so jih na Antarktiki našli več kot 20.000, čeprav padajo po vsem svetu,« nam je kasneje razložil Ambrožič.
Več v reviji Zarja Jana 17.3.2020